Rezi v proračun: kako znižati stroške po posameznih resorjih?

Vlada je na redni seji opravila razpravo o pripravi proračunov za leti 2024 in 2025. Največji del je bil namenjen ukrepom znižanja odhodkov po posameznih resorjih z namenom, da se zagotovijo sredstva za obnovo in razvoj po katastrofalnih avgustovskih poplavah.

Vsa ministrstva so dobila nalogo, da svoje predvidene odhodke, ki so jih potrdili še pred avgustovskimi poplavami, zmanjšajo za štiri odstotke. Skupaj naj bi se tako za ukrepe po poplavah nateklo okoli 600 milijonov evrov. A od kod oziroma na čigav račun? Bodo ustavljali projekte, prekinili izplačevanje nadur? Nobeno ministrstvo namreč nima vnaprej predvidenih presežnih štirih odstotkov, ki bi se jim želelo odpovedati ali bi se jim lahko odpovedalo.

Na seji so ministri predstavili seznam ukrepov, s katerimi bi krčili proračun. Varčevalo naj bi se predvsem na nenujnih projektih, večinoma na postavkah investicij. "Kar nekaj projektov je manjših, vse ključne investicije pa bodo šle naprej. To so tretja os, drugi tir, Darsovi projekti, železniške obnove, ki potekajo, idr. Takšen je naš načrt," je dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Poplave imajo absolutno vrednost, a hkrati naj bi se v vladni palači zavedali, da so pretekle krize dokazale, da zgolj krčenje oziroma varčevanje ni pravi odgovor. 

Se bodo odstotki prilagodili glede na ministrstvo?

Z nekaterih ministrstev pa je bilo slišati tudi pozive, naj se odstotke prilagodili glede na ministrstvo in možnosti, pri čem bi denar lahko privarčevali. "Seveda se moramo zavedati, da ne bomo šli v nakup novega avta, če je potrebno urediti streho. Je pa res, da ne smemo zaustaviti novih projektov, ki prinašajo neko novo dodano vrednost," je na primer poudaril gospodarski minister Matjaž Han.

Skupni odhodki naj bi bili enaki kot pred poplavami, dobrih 15 milijard evrov. Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec pa je poudaril predvsem predloge, "kako pametno zapeljati to politiko na evropski ravni".

Poleg poplav pa imajo velik vpliv na pripravo proračunov tudi fiskalna pravila, ki z naslednjim letom spet stopajo v veljavo. Nekateri ministri so tako predlagali tudi, da bi  v Bruslju poskušali s pogajanji doseči, da bi bilo fiskalno pravilo, ki po covidu prihodnje leto spet začenja veljati, ohlapnejše. Vprašanje sicer ostaja, ali je v praksi to sploh izvedljivo.

Seja se bo nadaljevala v četrtek, ko je predvideno, da se bodo proračunski dokumenti potrdili. Zakonski rok za predložitev proračunskega paketa državnemu zboru je do 1. oktobra.