'Revščina je največja kriza'

Evropski statistični urad Eurostat je danes sporočil, da je bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju v primerjavi z drugimi v območju evra in v celotni EU padel za 0,2 odstotka. V drugem letošnjem četrtletju je gospodarska rast v območju evra znašala -0,2 odstotka, v celotni EU pa 0 odstotkov. Po tehnični definiciji gospodarstvo zapade v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti.

Na letni ravni je bila gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju v območju evra 0,7-odstotna, v  celotni EU pa 0,8-odstotna, je v prvi oceni danes še sporočil Eurostat.

Katere države so se izognile recesiji?

Recesiji so se za zdaj izognile Francija (-0,3 odstotka, 0,1 odstotka), Velika Britanija (0 odstotkov; -0,5 odstotka) in Španija (0,1 odstotka; -0,2 odstotka), čeprav jo napovedi za prihodnje mesece napovedujejo tudi zanje. Nizozemsko gospodarstvo medtem že dve četrtletji stagnira.

Francija je imela v letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej 0,1-odstotno gospodarsko rast, v danes objavljeni prvi oceni ugotavlja francoski državni statistični urad (Insee). Francija se je s tem za las izognila recesiji. V drugem četrtletju se je namreč francosko gospodarstvo skrčilo za 0,3 odstotka, če bi do negativne gospodarske rasti prišlo še v tretjem četrtletju, pa bi Francija vstopila v recesijo. K temu, da je imela Francija v tretjem četrtletju rast, sta največ prispevala potrošnja gospodinjstev in investicije podjetij.

"Ta številka je osupljiva, saj so vsi pričakovali negativno rast in se pripravljali na recesijo, ki je v tehničnem pomenu opredeljena kot dve zaporedni četrtletji z negativno rastjo," je danes povedala francoska finančna ministrica Christine Lagarde.

Nemčija in druge države EU tudi v krizi

Največje evropsko gospodarstvo je imelo v tretjem letošnjem četrtletju že drugo četrtletje zapored negativno gospodarsko rast. Bruto domači proizvod (BDP) se je od julija do septembra glede na prejšnje četrtletje skrčil za 0,5 odstotka. V prvem četrtletju se je Nemčija ponašala še z 1,4-odstotno gospodarsko rastjo. Učinke nekoliko večje zasebne in javne potrošnje v tretjem četrtletju sta izničila občutno nižji izvoz in večji uvoz. Učinki finančne krize so že prizadeli glavne nemške izvozne trge. Izvoz je glavni motor nemškega gospodarstva, poganja pa ga krepka gospodarska aktivnost, ki je bila za Nemčijo značilna v minulih letih.

V Španiji je v tretjem letošnjem četrtletju bruto družbeni proizvod padel za 0,2 odstotka, kar je prvi padec v zadnjih 15 letih. "To je slabše, kot smo pričakovali, toda naslednje četrtletje bo še slabše in začetek naslednjega leta je prav tako pričakovati padec,“ je dejal nek finančni analitik iz Španije. V Italiji se je ekonomija skrčila za 0,5 odstotka v tretjem četrtletju letošnjega leta. Recesija se v državi pozna vse od spomladi.

Medtem ko se relativno zdrava rast na Poljskem, Slovaškem in Češkem kljub upočasnitvi nadaljuje, pa sta še nedavno cvetoči baltski državi Estonija in Latvija tudi uradno že v recesiji.

Na robu je tudi Madžarska, ki jo je svetovna finančna kriza močno prizadela. V tretjem četrtletju je imela namreč 0,1-odstotno skrčenje gospodarstva, potem ko je bila že v prejšnjih mesecih gospodarska rast precej šibka.

Srečanje voditeljev v Washingtonu

Zaradi svetovne finančne krize, ki je po zlomu trga v ZDA prizadela Evropo in Azijo, se bodo voditelji pred vrhom skupine najrazvitejših in najhitreje razvijajočih se gospodarstev na svetu G20 sestali v ZDA. Poskušali bodo doseči dogovor o tem, da bi v prihodnje preprečili nastanek podobne krize. Toda dogovor med voditelji držav, ki predstavljajo 85 odstotkov svetovne ekonomije in dve tretjini prebivalstva teh držav, o regulaciji trga in zaščiti potrošnikov ni verjeten. V Washingtonu poudarjajo, da se ni mogoče vrniti v stanje, ko bi država nadzorovala finančne trge. Voditelji Evropske unije pa trdijo, da se lahko brez jasne regulacije trga finančna kriza ponovi.

"Če bomo ukrepali sedaj, potem lahko spodbudimo gospodarsko rast. Stroški pasivnosti bodo veliko večji kot pa stroški, če ukrepamo,“ je dejal britanski premier Gordon Brown. Brown se je še zavzel za koordinirano sodelovanje in ukrepe, ki bi lahko spodbudili ekonomsko rast v evropskih državah.

Ljudem je treba pomagati premagati revščino

Evropska komisija je pred izrednim vrhom skupine G20 pozvala k vključitvi razvoja v nov mednarodni finančni sistem, so danes sporočili v Bruslju. "Revščina je največja kriza, s katero se spopada svet," je ob začetku Evropskih razvojnih dnevov v Strasbourgu poudaril evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Louis Michel ter dodal, da srečanje v Washingtonu ponuja priložnost za vključitev razvojne dimenzije v novo mednarodno finančno arhitekturo.

"Napočil je čas, da finančni sistem pomaga milijonom ljudem premagati revščino," je še menil Michel. Dejal je še, da bi moralo biti spopadanje z revščino ena od prioritet srečanja G20. Med Evropskimi razvojnimi dnevi, ki bodo potekali od sobote do ponedeljka, bosta Evropska komisija in francosko predsedstvo EU zbirala mnenja predstavnikov držav in civilne družbe s severne in južne poloble, nato pa jih bodo predali skupini G20.