V praksi je to lahko katastrofa. Je drago – tako sama uvrstitev na borzo kot tudi prilagajanje podjetja vrsti strogih predpisov, ki veljajo za podjetja, uvrščena v borzno trgovanje. Pozornost vodstva podjetja ni več le na produktih. Podjetje se izpostavi širokemu spektru tveganj za tožbe. Večkrat se nato na koncu izkaže, da bi podjetje delovalo bolje, če bi se zanašalo le na dobičke iz prodaje.
Še slabše je, ko veliko pričakovanje na določenem področju ustvari mehurčke precenjenih podjetij, ki na koncu ne izpolnijo pričakovanj. In potem pride streznitev tistih, ki so delnice kupili …
In tokrat je prišla precej hitro. Govorimo o strmoglavljenju cen delnic spletnih družbenih omrežij in podobnih servisov, ki so še pred nekaj meseci veljala za naložbo, ki bo prinesla rekordne donose. Namesto tega zdaj investitorjem najbrž kar dobesedno povzročajo glavobol. Za večino izmed njih se namreč izgube merijo v stotinah milijonov.
Veliki pok, ki se nikoli ni zgodil
Z nekaj svetlimi izjemami, kot je LinkedIn, delnice teh tako zelo opevanih podjetij na borzi kotirajo slabo, dogajanje pa investitorje spominja na začetek tisočletja, ko je počil internetni mehurček.
Zynga, znana kot kreatorka priljubljene Facebookove igre Farmville, ki je z javno ponudbo delnic postregla decembra lani pri vrednosti okoli sedem milijard dolarjev, vrednost delnice pa je bila takrat 10 dolarjev, je doživela hud padec. Za njihovo delnico je treba danes odšteti le še 2,97 dolarja.
Spletni servis Groupon, ki uporabnikom ponuja ugodne nakupe s popusti, je potreboval le devet mesecev po IPO, da je vrednost delnice z začetnih 20 dolarjev padla na 7,15 dolarja. Danes je treba za delnico odšteti le še 4,54 dolarja.
Spletni glasbeni servis Pandora je delnice trgu ponudil junija lani za 16 dolarjev na delnico. Danes za delnico potrebujete le še 9,64 dolarja.
Potem je tukaj seveda še največji med vsemi – Facebook. Ta je javno ponudbo delnic objavil maja. Vrednost podjetja so določili pri skoraj 100 milijardah dolarjev, investitorji so stali v vrstah in se nadejali velikih donosov. Za delnico je bilo treba odšteti 38 dolarjev. Danes je vredna le še dobro polovico te vrednosti, investitorji pa bežijo s potapljajoče se ladje.
Položaj so precenili tudi najboljši
Med tistimi, ki so se borili za delnice, so bile nekatere najbolj znane investicijske družbe. Nekaj največjih so razkrili pri Bloombergu.
Med njimi so Baillie Gifford, investitor, ki naj bi bil nezmotljiv, ko gre za odkrivanje dobrih poslov. Za Facebookove delnice je odštel 700 milijonov dolarjev in tako kupil 19,4 milijona delnic. Danes so vredne le še 350 milijonov dolarjev.
Fidelity upravlja za okoli 1,5 bilijona premoženja strank z vseh delov sveta. Veljajo za eno najbolj uglednih družb za upravljanje premoženja. Tudi oni so za Facebookove delnice pri IPO odšteli 700 milijonov dolarjev. In se opekli.
Podobno kot investicijska banka Morgan Stanley Investment Management. Njihove stranke so trenutno besne, saj niso vlagali le v Facebook, ampak tudi v Groupon in Zyngo. Njihov delež v Facebooku je bil sicer v najboljših časih vreden okoli 623 milijonov dolarjev.
UBS Global Asset Management je na Facebook stavil 450 milijonov dolarjev. Tudi njihov delež se je prepolovil, poleg tega naj bi jih veliko stala že napaka borze NASDAQ ob začetku trgovanja s Facebookovimi delnicami.
Sands Capital Management, investicijska družba, specializirana za vlaganja v rastoča podjetja, se je v tem primeru očitno tudi zmotila v oceni. Na njihove delnice so stavili 440 milijonov dolarjev svojih strank in njihovo premoženje uspešno prepolovili.
Pobegnil tudi začetni investitor Thiel
Trgovanje s Facebookovimi delnicami je zaradi padanja vrednosti precej živahno. Vsi se namreč želijo znebiti naložbe, preden ta prinese še večjo izgubo. Med tistimi, ki prodajajo, je tudi milijarder Peter Thiel, ustanovitelj servisa PayPal.
Thiel ima celo svoj sedež v upravnem odboru Facebooka, saj je v podjetje leta 2004 investiral okoli pol milijarde ameriških zelencev. Ta teden pa je začel prodajo 20 milijonov delnic v vrednosti 396 milijonov dolarjev. Poznavalci menijo, da je s tem prodal skoraj vse svoje delnice Facebooka.
Med tistimi, ki so izgubili veliko, sta tudi Kevin Systrom in Mike Krieger, ki sta Facebooku aprila letos za milijardo dolarjev prodala servis Instagram, ki postaja med uporabniki vedno bolj priljubljen.
Takrat sta se odločila, da bosta v zameno za Instagram vzela 300 milijonov dolarjev, za vse ostalo pa delnice Facebooka. A takrat sta računala, da bo delnica obdržala začetno vrednost, po IPO pa hitro rasla.
Zuckerberg ob polovico premoženja
Ustanovitelj in direktor podjetja Mark Zuckerberg je do zdaj večinoma molčal o strmoglavljanju vrednosti svojega podjetja. Po sestanku z investitorji pa je le spregovoril. Kot poroča WSJ, je dejal, da je zelo boleče opazovati dogajanje.
Vsekakor se to dogajanje pozna tudi v njegovih osebnih financah. Njegovo osebno premoženje se je z majskega vrhunca, ko je bilo ocenjeno na 20 milijard dolarjev, zmanjšalo na 10 milijard.
Trend padanja se bo najbrž še nadaljeval, tudi zaradi poplave Facebookovih delnic, ki grozi trgom. Investitorjem se namreč izteka trimesečni rok, v katerem ne smejo prodati delnic. Tega določila je bila do zdaj osvobojena že več kot polovica 421 milijonov delnic, kolikor jih je Facebook ponudil na IPO. Oktobra pa bodo delnice lahko začeli prodajati že zaposleni, poleg tega naj bi podjetje na trg v bližnjem časovnem obdobju še samo poslalo nove pakete delnic.
Skrbi investitorjev se medtem nadaljujejo. Trge skrbi predvsem, ali bo spletnemu družbenemu omrežju, ki ima že skoraj milijardo uporabnikov, uspelo povečati dobiček od prodaje oglasnega prostora v času, ko se uporabniki z računalnikov selijo na mobilnike, ki so za oglaševanje veliko manj praktični. Poleg tega mnogi menijo, da bi bil čas, da se Zuckerberg vrne na mesto kreativnega direktorja podjetja, finančni del in nalogo pridobivanja investitorjev pa prepusti kakšnemu bolj izkušenemu direktorju.
"Ne zganjajte panike"
A če več analitikov meni, da je padanje vrednosti delnice začetek konca Facebookove zgodbe o uspehu, Fred Wilson iz sklada tveganega kapitala Union Square Ventures meni drugače.
Meni, da to, kar spremljamo trenutno na primeru Facebooka, ni nič posebnega in da se bodo razmere umirile. Meni, da ko podjetja, ki so jih na začetku podprli skladi tveganega kapitala, odidejo na borzo in so takrat vredna milijone in milijarde dolarjev, pride čas, da se ta podjetja umaknejo, saj je njihova naloga končana.
Je pa idealno, če so v tem procesu vrednost vložka oplemenitila za dva- ali trikratno vrednost. Enkrat na deset let se jim vložek menda celo podeseteri.
Wilson tako meni, da je bil umik prvih investitorjev iz Facebooka takoj po izteku obdobja, v katerem prodaja delnic ni dovoljena, pričakovan, zato se mu odziv ostalih kupcev delnic, ki zato prodajajo svoje deleže, zdi nesmiselno dejanje.
KOMENTARJI (209)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.