Rekordne cene pšenice

Mernik (27,2 kilograma) pšenice z marčnim dobavnim rokom se je namreč med trgovanjem na blagovni borzi v Chicagu podražil na rekordnih 10,095 dolarja, potem pa se pocenil in trgovanje zaključil pri 9,66 dolarja. To bi sicer lahko vplivalo tudi na slovenski trg, ki je v zadnjih mesecih doživel kar nekaj podražitev živil.

Rekordnim cenam pšenice, ki so se od začetka leta podvojile, botrujejo skrbi, da bi močno svetovno povpraševanje lahko povzročilo pomanjkanje žita v ZDA v prihodnjem letu in s tem prispevalo k še višjim cenam hrane. Te so se v treh mesecih do novembra na letni ravni zvišale za 4,1 odstotka, predvsem na račun višjih cen mleka, jajc in mesa.

Zaloge pšenice v ZDA se letos krčijo, ker je letina tega pridelka v številnih državah po vsem svetu prizadeta zaradi slabih vremenskih razmer, med drugim v Avstraliji in Argentini.

To je pognalo kupce na svetovnem trgu, da so pograbili razpoložljive količine tako rekoč za vsako ceno. Ameriški izvozniki pšenice so že prodali več kot 90 odstotkov od skupno 1,175 milijarde mernikov, ki naj bi jih po pričakovanjih ameriškega kmetijskega ministrstva izvozili v celotnem tržnem letu, ki se konča junija prihodnje leto.

Po ocenah strokovnjakov se rekordne cene pšenice sicer ne bodo takoj prenesle v dvig maloprodajnih cen kruha, piškotov in drugih živilskih izdelkov. Deloma zaradi tega, ker se največji živilskopredelovalni koncerni, kot so Kellogg, General Mills, Conagra Foods in Kraft Foods, običajno zaščitijo pred cenovno nestanovitnostjo z dolgoročnimi dobavnimi pogodbami.

Vendar pa se bodo vseeno višje cene surovin, kot menijo strokovnjaki, prej ali slej prenesle tudi na živilske izdelke v trgovinah. K višjim cenam po ocenah agrarnih ekonomistov sicer prispevajo tudi drugi dejavniki. Proizvodnja biogoriv je na primer zvišala cene koruze in soje, skupaj z naftnimi derivati pa so se podražila tudi rastlinska olja.

Doslej najvišje povpraševanje po kmetijskih proizvodih s strani hitro rastočih držav, vključno s Kitajsko in Indijo, je, kot omenjeno, močno pritisnilo na dobavo. Po zgledu iz prejšnjih let pa naj bi prej ali slej prišlo do točke, ko bodo cene tako visoke, da si jih države v razvoju ne bodo mogle več privoščiti. Pri tem pa zaenkratni znano, kje je ta točka danes.