Rekordne cene plina v Evropi, podražitve tudi pri nas

Zaradi ruskega napada na Ukrajino in sankcij proti Rusiji cene energentov še rastejo.  Najbolj se draži zemeljski plin, predvsem zaradi skrbi glede dobave tega energenta.  Borzna cena  zemeljskega plina v Evropi je za trenutek dosegla rekordno vrednost - skoraj 195 evrov za megavatno uro, nato se je ustalila pri približno 160 evrih, kar je še vedno za približno četrtino več kot ob koncu včerajšnjega trgovanja. To je sicer podobno kot decembra lani, ko pa so bile cene zgodovinsko gledano že zelo visoke.

Nafta medtem dosega rekordne vrednosti zadnjih let. Za severnomorsko nafto brent je bilo popoldne treba odšteti več kot 110 evrov za 159 litrski sod - to je največ od leta 2014.  

Največji trgovci pri nas so sicer zvečer spet dvignili cene bencina in dizla, zadnje so rekordne. 

Nekaj največjih ponudnikov goriva smo vprašali, kako bodo trenutne razmere v Ukrajini še vplivale na cene pri nas. Odgovorili so nam iz Energetike Ljubljana in Petrola, kjer so svoje odjemalce že obvestili o podražitvah plina v prihodnjih mesecih. Glede na trenutne razmere v Ukrajini, pa ne morejo izključiti nadaljne rasti cen tako pogonskih goriv kot plina.  

Bo Slovenija zgradila svoj plinski terminal?

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je prejšnji torek ob zaostrovanju razmer med Rusijo in Ukrajino ter s tem povezanimi težavami pri oskrbi s plinom na Twitterju napisal, da je za energetsko neodvisnost in odpornost za Slovenijo po njegovem prepričanju ključna diverzifikacija dobave plina. "Gradnja plinskega LNG-terminala mora biti prioriteta," je takrat dodal. Premier Janez Janša pa je v ponedeljek v pogovoru za Televizijo Slovenija dejal, da bo v okviru iskanja rešitev glede energetske odvisnosti Evrope od Rusije treba zgraditi terminale za utekočinjeni zemeljski plin, ki ga po njegovih besedah "potrebujemo čim prej nekje na naši obali".

Na Obali odločno proti terminalu

Lokalna skupnost v Slovenski Istri ni naklonjena zamisli o umestitvi plinskega terminala ob slovenski obali. Ankaranski župan Gregor Strmčnik je ocenil, da gre za strokovno nesprejemljivo rešitev.  

Strmčnik se je strinjal, da je po rusko-ukrajinski krizi treba doseči večjo energetsko neodvisnost in diverzificirati vire za nadomestitev izpada plina iz Rusije, da pa je pravi pristop pospešitev razogljičenja in vlaganje v alternativne vire.

Kot začasno alternativo terminalu ob slovenski obali je ankaranski župan navedel možnost, da bi s podobnimi dogovori, kot jih ima Slovenija s Hrvaško glede krške jedrske elektrarne, za slovenske energetske potrebe uporabili obstoječi terminal na hrvaškem otoku Krku.

Na ta način bi ohranili strokovna izhodišča, po katerih je postavitev plinskih terminalov v severnem Jadranu strokovno nesprejemljiva rešitev.

Koprski župan Aleš Bržan pa je že v torek za Televizijo Slovenija poudaril, da je stališče občine do plinskih terminalov enako, kot je bilo v preteklosti: "Očitno moramo vsakih deset let ponoviti isto zgodbo - da je debata zaključena in je ne mislimo odpirati. Skratka, plinskega terminala na našem koncu si ne želimo in ga ne bomo imeli."

Neuradno bo problematiko plinskega terminala prihodnji torek na rednem sestanku obravnavala tudi koordinacija vseh štirih istrskih županov.

V stranki Oljka so sicer na župane štirih občin Slovenske Istre danes naslovili pobudo za sklic skupne izredne seje vseh štirih občinskih svetov na temo morebitne izgradnje plinskega terminala v Istri. Prav tako predlagajo, da se od vlade in ministrstva za infrastrukturo čim prej pridobi dodatne informacije v zvezi s tovrstnimi načrti. 

V Oljki, kjer so ponovili svoje nasprotovanje vzpostavitvi plinskega ali podobnega terminala tako pri nas kot v sosednji Italiji, so navedli tudi stališče državnega zbora, ki je v resoluciji o strategiji za Jadran zavzel stališče, da iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjen zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu.

Kot so še poudarili, so proti izgradnji kakršnega koli plinskega ali podobnega terminala, saj predstavlja resno grožnjo za okolje, ljudi in živali. "Istra je dragocen naravni in kulturni biser v slovenskem prostoru. Gospodarski razvoj naše regije mora temeljiti na dejavnostih, ki so okolju in ljudem prijazne. Slovenija pa bi morala iskati svojo energetsko neodvisnost v obnovljivih virih energije," so dodali.