Reforme tečejo prepočasi

Državni sekretar vlade službe za razvoj Andrej Horvat je na srečanju v Novi Gorici tamkajšnjim gospodarstvenikom predstavil priprave Slovenije na novo finančno perspektivo 2007-2013, spregovoril pa je tudi o gospodarskem razvoju v državi in potrebnih reformah. Gospodarstveniki so opozorili, da reforme tečejo prepočasi, poudarili pa so tudi pomen oblikovanja regij za nadaljnji gospodarski razvoj.

Predlagane vladne reforme stojijo na treh stebrih. Za razbremenitev gospodarstva, ki bi tako lahko več vlagalo v raziskave in razvoj, je po mnenju vlade najprimernejša enotna davčna stopnja, vprašanje pa je, ali je politično izvedljiva, je poudaril Horvat. Druga dva temelja sta zagotovitev večje fleksibilnosti trga delovne sile in reforma visokega šolstva, ki bi prinesla koncentracijo visokega šolstva v posameznih regijah.

Po Horvatovih besedah se želi država izogniti težavam s črpanjem evropskega denarja, zato namerava v naslednji finančni perspektivi doseči kontinuiteto kadrov in institucij na ključnih mestih ter hkrati z zakonom zagotoviti dolgoročno financiranje tehnoloških parkov in razvojnih programov.

V zvezi z resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023 je državni sekretar dejal, da bi namesto v ceste in drugo infrastrukturo morali več vlagati v znanje.

V nadaljevanju so goriški gospodarstveniki opozorili na svoje težave. Direktor Primorskega tehnološkega parka Rajko Kerševan je izpostavil, da že več let čakajo na jasno strategijo, kako bo država podpirala gospodarstvo skozi tehnološke parke. Omenil je še težave s financiranjem, saj razpisa za tekoče leto še ni, tako da ne ve, kako bodo preživeli poletje. "Veliko je besed, dejanja pa zaostajajo," je poudaril.

Po mnenju predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Aleša Nemca reforme tečejo prepočasi. Učinki letošnjega povečanega vpisa na naravoslovne visokošolske programme bodo vidni šele čez nekaj let, manjkajo pa tudi davčne olajšave za spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj.

Direktor podjetja Gostol-Gopan Alojz Rot je glede projektov za črpanje evropskega denarja povedal, da imajo le redka podjetja dovolj finančnih in kadrovskih virov ter časa, da bi se ukvarjali z dodatnimi projekti, še posebej, če ne vedo, ali bodo sploh uresničeni in dodal, da ima pogosto "občutek, da je oblika projekta pomembnejša od njegove vsebine".