Strm padec delnic

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi so se v povprečju precej znižali. Najbolj so se pocenile delnice Istrabenza in Zavarovalnice Triglav, za 7,89 in 7,35 odstotka. Med redkimi v zelenem so bile delnice Pivovarne Laško, ki so pridobile 2,66 odstotka.

Delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri vrednosti 4689,23 točke, kar je 136,50 točke oziroma 2,83 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je znižal za 32,21 točke oziroma 2,90 odstotka, na 1077,89 točke.

Največ so izgubile delnice Istrabenza (63.820 evrov), ki so se pocenile za 7,89 odstotka, na 38,65 evra, in delnice Zavarovalnice Triglav (35.250 evrov), katerih tečaj se je znižal za 7,35 odstotka, na 22,32 evra.

Večina delnic se je tako precej pocenila, poleg Savinih pa so med redkimi, ki so na vrednosti pridobile, delnice Pivovarne Laško, ki so se ob 114.230 evrov prometa podražile za 2,66 odstotka, na 49,86 evra. Tečaj delnic Heliosa se je ob skromnejšem prometu (3450 evrov) zvišal za 2,98 odstotka, na 690 evrov.

Svetovne borze navzdol

Potem ko je ameriška banka Citigroup napovedala, da bo zaradi učinkov finančne krize morala ukiniti še okoli 53.000 delovnih mest, so se tečaji delnic na evropskih in ameriških borzah znižali. Na borzi v Frankfurtu je tako vodilni indeks DAX izgubil 3,25 odstotka, indeks CAC na pariški borzi pa se je znižal za 3,32 odstotka. Na borzi v Londonu je indeks FTSE izgubil 2,38 odstotka, indeks ATX na dunajski borzi se je znižal za 1,43 odstotka, indeks Mibtel na borzi v Milanu za 2,96 odstotka, indeks SSMI na švicarski borzi pa je izgubil 3,23 odstotka.

Na Wall Streetu je indeks Dow Jones današnje trgovanje začel z 1,9-odstotnim padcem, a se je nato padanje umirilo; vrednost indeksa se je okoli 18. ure po srednjeevropskem času znižala za 0,26 odstotka. Prav toliko se je znižala vrednost indeksa Nasdaq.

Recesija v območju EU

Evropski statistični urad Eurostat je pred dnevi objavil, da je bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju v primerjavi z drugimi v območju evra in v celotni EU padel za 0,2 odstotka. V drugem letošnjem četrtletju je gospodarska rast v območju evra znašala -0,2 odstotka, v celotni EU pa 0 odstotkov. Po tehnični definiciji gospodarstvo zapade v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti.

Francosko gospodarstvo se bo v zadnjem letošnjem četrtletju verjetno skrčilo za 0,5 odstotka, je v danes objavljeni prvi oceni zapisala francoska centralna banka. Francija bi imela ob upoštevanju te napovedi v celotnem letu 0,9-odstotno gospodarsko rast.

V drugem četrtletju se je francosko gospodarstvo skrčilo za 0,3 odstotka, minimalna rast v tretjem četrtletju pa je preprečila, da bi Francija zdrsnila v recesijo. To se označuje kot vsaj dve zaporedni četrtletji z negativno rastjo. Zadnja vladna ocena sicer rast bruto domačega proizvoda (BDP) za letošnje leto ocenjuje na odstotek.

Recesija tudi na Japonskem

Japonsko gospodarstvo je po besedah ministra za gospodarstvo in proračun Kaoruja Josana v recesiji. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v tretjem četrtletju zmanjšal, ob čemer je Josano danes v Tokiu dejal, da zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva pričakuje nadaljevanje negativnih gibanj tudi doma.

Japonski ekonomisti tudi poudarjajo, da do zmanjšanja družbenega bruto proizvoda prihaja tudi zato, ker se Japonska ne more več zanesti na izvoz produktov, saj se je zaradi svetovne krize zmanjšalo povpraševanje. Mednarodni finančni sklad je tudi sporočil, da potrebuje še 100 milijard dolarjev, da bi lahko zajezili svetovno finančno krizo.

Japonski minister je še dejal, da obstaja strah, da bo v primeru, da se bo gospodarska kriza v ZDA in Evropi razširila, to vplivalo tudi na domači razvoj. Upad japonskega BDP se je v tretjem četrtletju nadaljeval. Drugo največje gospodarstvo na svetu je v tem obdobju po danes objavljenih podatkih vlade utrpelo zmanjšanje obsega na letni ravni v višini 0,4 odstotka. V drugem četrtletju se je japonski BDP skrčil za 3,7 odstotka na letni ravni.

V obdobju med julijem in septembrom se je obseg japonskega BDP v primerjavi z letošnjim drugim četrtletjem po prvih izračunih zmanjšal za 0,1 odstotka. To je bilo drugo četrtletno zmanjšanje obsega BDP. Analitiki so pričakovali povprečno rast v višini 0,1 odstotka.

Pričakovanje daljše recesije

"To ne bo kratka in neboleča recesija," opozarja japonska ekonomistka Noriko Hama in dodaja, da ko pride do finančne krize takšnega obsega, se lahko v grobem pričakuje desetletno recesijo. Tako je bilo že v 90. letih preteklega stoletja na Japonskem. Japonska je bila nazadnje v recesiji – to se običajno označuje kot vsaj dve zaporedni četrtletji z negativno gospodarsko rastjo – leta 2001, potem ko je počil balon internetnih podjetij.

Po nekaterih ocenah naj bi se japonsko gospodarstvo v prihodnjem letu skrčilo za 1,1 odstotka, obrestne mere naj bi znižali na ničelno raven. Domači potrošniki bodo namreč zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ko bo težje najti oziroma obdržati zaposlitev, omejili svojo porabo. Ker bo prišlo tudi do znižanja cen energije, pa naj bi se znova pojavila deflacija.

Dvig vrednosti Nikkei

Na vodilni azijski borzi v Tokiu so se tečaji danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 8522,58 točke, kar pa je 0,71 odstotka več kot v petek.

Industrijski indeks Dow Jones se je prejšnji teden znižal za 4,99 odstotka, na 8497,31 točke, tehnološki indeks Nasdq pa za 7,92 odstotka.

Cena nafte navzgor

Svetovne cene nafte so se po današnji objavi podatka, da je tudi Japonska zdrsnila v recesijo, najprej znižale, nato pa se je ameriška nafta povzpela nad 58 dolarjev. Razlog za podražitev so vremenske razmere, saj je zaradi mraza povpraševanje po kurilnem olju in plinu večje. Na newyorški blagovni borzi je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v decembru odšteti 58,20 dolarja oziroma 60 centov več kot ob zaključku petkovega trgovanja. Na dvig cene nafte je vplivala tudi informacija ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) o okrepitvi industrijske proizvodnje v ZDA. Obseg industrijske proizvodnje se je namreč oktobra povečal za 1,3 odstotka.