Vlada je, seveda z veliko muko, privarčevala 30 milijard. In to tako, da je povečala izdatke za regionalni razvoj, ohranila izdatke za znanost, ohranila bistvene projekte ter zaradi odločbe ustavnega sodišča sredstva za plače povečala, varčevala pa bo po besedah predstavnikov ministrstva za finance v državni upravi!!! Kako lepo. Če bi takšnim pojasnjevanjem v dnevnoinformativnih oddajah sledil reklamni blok, bi na prvo mesto gotovo sodila reklama, v kateri svizec zatem zavije čokolado.
Kje torej tiči problem? Morda v tem, da nihče ni niti z besedo omenil Slovenskih železnic, ki so eden redkih preostalih socialističnih gigantov, v katerega se ne upa dregniti nihče, sploh pa ne leto pred volitvami. Morda je problem v Slovenski odškodninski družbi, ki ne ve točno, kako bo poplačala svoje milijardne obveznosti. Morda je problem zdravstveni sistem, ki očitno čaka na usodo pokojninskega in bo temu ustrezno kmalu dobil debelo izravnalno postavko v proračunu.
Seveda imajo podobne težave skorajda vsi v Evropi, vendar to ne more biti razlog za takšno samozadovoljstvo, kakršno je zadnje mesece prisotno v Sloveniji. Če imajo Madžari rekordni primanjkljaj, ne pomeni, da jim moramo slediti, če Nemčija prebija maastrichtsko mejo treh odstotkov, to ne pomeni, da morajo biti naš vzor. Celo nekateri vidni slovenski makroekonomski razlagajo, da bi bil primanjklaj lahko še večji zaradi proticikličnega delovanja vlade. Lahko bi bil recimo tri, no morda bi nekdo rekel zakaj ne kar pet odstotkov! Takšna miselnost pelje tja, kamor smo že bili in v tem trenutku smo verjetno lahko zadovoljni, da je finančni minister Dušan Mramor, ki si kaj takšnega, vsaj glede na njegovo dosedanje ravnanje, ne bo privoščil. Tudi njegove besede, da je »razmeroma« zadovoljen, kažejo na to, da bi bilo po njegovem možno še kaj »zategniti«.
Napovedi vlade, da bo treba naslednje leto »pogledati« nekatere zakone, ki definirajo izdatke proračuna so spodbudne, saj bi se tako vlada končno lotila bistva problema. Škoda je le, ker takšne zgodbice poslušamo že nekaj let, dosedanje spremembe pa so bile le površinske.
Ob vsem povedanem pa se lahko že veselimo naslednjega rebalansa, ki bo gotovo še bolj evropski, saj bo pospremil naše formalno vstopanje v EU.
