Gospodarstvo

Rdeča luč za živilce

Ljubljana, 13. 01. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Poslovne bilance po vstopu v EU in napovedi za letos kažejo resno poslabšanje ekonomskega stanja slovenske živilske industrije, so na kriznem sestanku ugotovili njeni predstavniki.

Upravni odbor Združenja živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je na razširjeni seji razpravljal o vedno globlji krizi v slovenski živilski industriji, ki so nastale po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.

Živilci so pod velikim pritiskom velikih trgovinskih verig, ki od njih zahtevajo vedno višje rabate (Foto:POPTV)
Živilci so pod velikim pritiskom velikih trgovinskih verig, ki od njih zahtevajo vedno višje rabate (Foto:POPTV) FOTO: 24ur.com

"To med drugim potrjujejo tudi zmanjšan izvoz hrane ter na drugi strani trend rasti uvoza hrane, pa tudi občutno zmanjšanje obsega proizvodnje v panogi," je na današnji razširjeni seji upravnega odbora Združenja živilske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije povedal agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete Aleš Kuhar.

Po prvih ocenah, ki jih je danes predstavil Kuhar, se je izvoz hrane v prvih desetih mesecih lani v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej znižal za skoraj desetino.

Po drugi strani pa se je v prvih desetih mesecih lani v primerjavi z enakim obdobjem predlani močno, za osem odstotkov povečal uvoz hrane. Do najbolj občutnega povečanja uvoza je prišlo pri mleku in mlečnih izdelkih, pijačah in sladkorju.

Trgovina
Trgovina FOTO: Dare Čekeliš
Delno izboljšanje razmer se za slovensko živilsko industrijo kaže v hrvaškem pristopanju k Evropski uniji. Slovenija in nekatere druge države naj bi se namreč zavzemale, da Hrvaška pri tem izgubi poseben trgovinski status, zaradi katerega so slovenski izvozniki po vstopu v EU v slabšem položaju.

V primerjalnem obdobju se je najbolj, za 12 odstotkov zmanjšal predvsem izvoz predelanih živil na trge na območju nekdanje Jugoslavije, ki so ključna izvozna tržišča, saj je Slovenija nanje doslej izvozila dve tretjini živilskih proizvodov. Izvoz v SČG se je znižal za četrtino, v BiH za 15 odstotkov, na Hrvaško pa za okrog pet odstotkov. Največje zmanjšanje izvoza na to območje sta zabeležili panogi pijač ter olj in maščob.

Po Kuharjevih ocenah vsi ti podatki nakazujejo, da se slovenska živilska panoga nahaja pred razvojnim prelomom. Tega se zavedajo tudi v združenju živilske industrije, kjer poudarjajo, da se bodo prave posledice pokazale šele letos.

Živilska industrija bi se tako morala najprej bolj povezati, tudi kapitalsko, in specializirati proizvodnjo. Poleg tega bi moralo biti več sodelovanja in povezovanja v celotni prehrambeni verigi, potreben je tudi daljši čas za promocijo in ustvarjanje pogojev za prepoznavnost proizvodov na evropskem trgu.

Združenje živilske industrije je zato kmetijskemu ministrstvu že dalo pobudo, da se čim prej objavi javni razpis za koriščenje sredstev strukturnih skladov EU.

Delež živilske industrije, ki zaposluje okrog 19.000 delavcev, je v letu 2003 v slovenskem bruto domačem proizvodu (BDP) znašal 2,38 odstotka. Slovenija je sicer tradicionalni neto uvoznik predelanih živilskih proizvodov in dosega okoli dvotretjinsko stopnjo pokritosti uvoza z izvozom.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20