Na ustanovni seji nadzornega sveta Mercatorja so predsednika uprave Zorana Jankovića soglasno in nekrivdno odstavili. To naj bi mu največja lastnika podjetja, Pivovarna Laško in Istrabenz, povedala nekaj minut pred začetkom seje. "Nadzorni svet me je pod točko sedem odstavil nekrivdno iz ekonomsko-poslovnih razlogov, kar omogoča pogodba, kjer piše, da lahko te nastanejo zaradi spremembe v strukturi delničarjev. Glasovanje je bilo 6:6, odločal je glas predsednika," je za 24UR dejal Janković. Podjetje bosta do imenovanja novega prvega moža Mercatorja vodila člana uprave Aleš Čerin in Marjan Sedej.
Kot je še povedal Janković, so ob njegovi razrešitvi želeli odstopiti tudi ostali člani uprave, poleg Sedeja in Čerina še Jadranka Dakič in Stanislav Brodnjak, vendar pa jim je dejal, da odstop celotne uprave ne bi bil dober za poslovanje Mercatorja.
Lastniki podjetja sicer že iščejo zamenjavo za Jankovića. Med najverjetnejšimi kandidati je še vedno Žiga Debeljak, zdaj član uprave Gorenja, ki pa se o tem, ali bi hotel postati prvi mož Mercatorja, v zadnjih dneh ni hotel izreči. "Mislim, da je dobra zamenjava in mu je treba dati priložnost," pa je o svojem morebitnem nasledniku dejal Janković.
Glasnejša ugibanja o Jankovićevem odhodu so se v javnosti začela pojavljati po vstopu Pivovarne Laško in Istrabenza v lastniško strukturo družbe. Družbi sta od Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v začetku septembra skupaj kupili več kot 29-odstotni delež v Mercatorju, Istrabenz 15,34 odstotka od KAD, Laščani pa 13,74 odstotka od SOD. Prav nova lastnika pa naj bi zahtevala zamenjavo prvega moža družbe.
Janković, ki velja za enega najboljših slovenskih menedžerjev, je Mercator vodil od oktobra 1997, pod njegovim vodstvom pa je družba iz razmeroma majhnega podjetja postala največje slovensko podjetje po prihodkih z več kot 40-odstotnim tržnim deležem na področju slovenske maloprodaje in ena največjih trgovskih verig na območju jugovzhodne Evrope. Jankoviću je drugi petletni mandat na funkciji predsednika uprave Mercatorja začel teči 1. januarja 2003.
Preiskovala bo ena komisija
Domnevno sporne prodaje deležev KAD in SOD v gospodarskih družbah bo preiskovala ena parlamentarna komisija. Primer Mercatorja bo komisija obravnavala prednostno, z zahtevo, da se preiskava začne že v letu 2006, je dejal predsednik Državnega zbora France Cukjati.
Za ustanovitev preiskovalne komisije sta bili vloženi dve zahtevi: prvo, ki naj bi obravnavala prodajo vseh domnevno spornih deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v podjetjih, je vložila koalicija 18. oktobra. Drugo, ki naj bi obravnavala le prodajo Mercatorjevih deležev KAD in SOD, pa poslanci LDS in SD 24. oktobra.
Po Cukjatijevih pojasnilih je parlamentarna pravna služba odsvetovala, da bi o isti zadevi odločali dve komisiji. Potem ko je prvopodpisani pod pobudo koalicije Jože Tanko (SDS) dopolnil zahtevo za ustanovitev komisije tako, da komisija obravnava vse domnevno sporne posle KAD in SOD, prodajo Mercatorjevega deleža pa prednostno, se je kolegij predsednika DZ odločil za odreditev ustanovitve ene preiskovalne komisije.
Opozicija še brez odločitve
Opozicija odločitve o sodelovanju v parlamentarni komisiji še ni sprejela. Milan Cvikl (LDS) je dejal, da je sodelovanje v komisiji odvisno od tega, kakšna bo njena končna oblika in "ali bo naša ustavna pravica zagotovljena". Kot je pojasnil, je bila ustavna pravica 31 poslancev, podpisanih pod njihovo pobudo, kršena, ker niso bili upoštevani ključni dejavniki: da bi lahko opozicija preiskovala vlado, ne pa da vladajoča koalicija preiskuje vlado. To je po Cviklovem mnenju ključna zadeva, ki jo Cukjati pozablja. "Cukjati bi moral zavrniti koalicijsko zahtevo za ustanovitev komisije," meni Cvikl, sicer prvopodpisani pod pobudo LDS in SD za ustanovitev komisije, ki bi preiskovala le prodajo delnic Mercatorja. Opozicija je v ponedeljek na kolegiju predsednika DZ, tako Cvikl, obstruirala odločanje za odreditev ustanovitve ene preiskovalne komisije, saj je bilo po njegovih besedah jasno, da je Cukjati deloval kot predsednik vladajoče koalicije in ne kot predsednik DZ.
Sodelovanje SD v preiskovalni komisiji je po mnenju vodje poslanske skupine stranke Mirana Potrča odvisno od tega, kaj bodo njene pristojnosti in kakšne bodo njena vsebina in naloge. "Če bo dosežen ustrezen kompromis med zahtevami, ki jih je doslej postavljalo 31 poslancev, ter upoštevana opozorila zakonodajno-pravne službe, bomo z velikim veseljem sodelovali," je dejal Potrč. Po njegovih besedah je stališče parlamentarne zakonodajno-pravne službe, da je takšen obseg preiskave vprašljiv z vidika možnosti realizacije, da je treba zagotoviti prioriteto, tudi v zadevi Mercator.
V poslanski skupini SNS bodo, kot je pojasnil Sašo Peče, počakali na novembrsko sejo DZ, "ker ne verjamemo, da bo ta komisija tako enostavno potrjena". "Okrog komisije mora biti rešenih še nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili na prejšnjem kolegiju, potem bomo videli, ali bomo sodelovali ali ne," je dejal Peče. Sicer je bil namen SNS, da se ustanovi enotna komisija, v kateri bi sodelovale vse poslanske skupine. "Žal do tega ni prišlo," je dejal Peče in dodal, da morajo pred odločitvijo "dobiti odgovore na marsikatero vprašanje".
