Eurowings je vložil vlogi za subvencioniranje povezave z nemško prestolnico s predvidenim začetkom obratovanja 11. aprila prihodnje leto in povezave z enim najpomembnejših nemških gospodarskih središč in prestolnico zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, ki naj bi začela delovati 12. aprila 2025.
Rok za oddajo vlog se je iztekel 28. oktobra. Komisija za dodelitev pomoči se bo po napovedih ministrstva sestala ta teden in preverila, ali sta vlogi ustrezni oziroma ali izpopolnjujeta potrebne pogoje za dodelitev subvencij. Na ministrstvu lahko prijavljenega prevoznika zaprosijo še za dopolnitev vlog. Vlagatelji bodo o izidu izbirnega postopka obveščeni najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog.
Predhodna razpisa neuspešna
Ministrstvo za infrastrukturo je šesti javni razpis za večjo letalsko povezljivost Slovenije objavilo konec septembra, potem ko prehodna razpisa nista bila uspešna.
Po prvih treh razpisih je ministrstvo za infrastrukturo sredstva dodelilo za nove povezave v Luksemburg, Rigo, Madrid in Koebenhavn. Na četrtega se je sicer prijavila ciprska letalska družba Cyprus Airways, a do uvedbe novih linij potem tudi zaradi poslovnih težav prevoznika ni prišlo. Na peti razpis pa se ni prijavila nobena letalska družba.
Po programu za večjo letalsko povezljivost Slovenije v obdobju 2023–2025, v okviru katerega je bilo prvotno do leta 2025 na voljo 16,8 milijona evrov subvencij, je na prvem prednostnem seznamu 10 prog, in sicer štiri za lete na končno destinacijo – Bruselj, Skopje, Praga in Berlin – ter šest za lete na letališča, od koder bodo lahko potniki leteli naprej, to so Dunaj, Koebenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.
Na drugem seznamu so povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom. Na tretjem seznamu pa so vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), kamor sodijo države EU, Norveška in Islandija ter Albanija, BiH, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo.
Maksimalna vrednost subvencij je nekaj manj kot 1,2 milijona evrov
Program predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin na treh mednarodnih letališčih Brnik, Maribor in Portorož za prevoznike, ki bodo vzpostavili lete na razpisanih povezavah. Upravičeni prevozniki bodo subvencije prejeli na podlagi trimesečnih poročilih o opravljenih letih in o številu prepeljanih potnikov.
Skupna maksimalna vrednost subvencij po pogodbah z dozdajšnjimi štirimi izbranimi ponudniki prevozov – Luxair, Air Baltic, Norwegian Air in Iberia – je nekaj manj kot 1,2 milijona evrov, so pojasnili na ministrstvu. Vrednost pogodbe o sofinanciranju s prevoznikom Luxair je največ 257.960 evrov, z Air Baltic največ 284.407 evrov, z Norwegian Air največ 557.518 evrov in z Iberio največ 18.774 evrov. Glede na skupno višino predvidenih sredstev za shemo pomoči je tako na voljo še nekaj nad 15,6 milijona evrov.
Pomoč se sicer izplačuje za nazaj – za dejansko opravljene lete v določenem poročevalskem obdobju. Do danes je bilo Luxairu izplačanih 90.015 evrov, Air Baltic 64.161 evrov in Norwegian Air 84.795 evrov. Skupaj torej 238.971 evrov.
Pomen družb Lufthansa in Turkish Airlines
Kljub prizadevanjem za povečanje letalske povezljivosti države je ta še vedno med slabšimi v Evropi. Nekoliko naj bi jo izboljšale dodatne povezave turškega prevoznika Turkish Airlines, ki je trenutno za Lufthanso drugi najpomembnejši prevoznik na ljubljanskem letališču.
Kot je pred dnevi poročal portal EX-YU Aviation, bo ta letalska družba z junijem prihodnje leto povečala število tedenskih povezav z Ljubljano s trenutnih 14 na 18. Tri dnevne povezave naj bi bile po novem ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah, dve pa na ostale dneve v tednu.
Minuli mesec se je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v Istanbulu sestala s predsednikom uprave prevoznika Turkish Airlines Bilalom Eskijem. Poleg krepitve povezav Istanbula z Ljubljano so bile teme po pojasnilih ministrstva tudi alternativne rešitve in direktni leti iz Ljubljane na strateške destinacije.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.