Razmere zaostrene, obeti niso spodbudni

Gospodarska aktivnost v najpomembnejših trgovinskih partnericah in tudi v Sloveniji se je v drugem četrtletju znižala, pričakovanja za drugo polovico leta pa so se poslabšala. Razmere ostajajo zaostrene tudi na finančnih trgih, kjer je dostop do tujih virov še naprej omejen, ugotavlja Umar v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

V drugem četrtletju smo v Sloveniji zabeležili precejšnje povečanje anketne brezposelnosti in znižanje povprečne bruto plače.

Bruto domači proizvod (BDP) v evrskem območju se je po stagnaciji v prvem četrtletju po desezoniranih podatkih znižal za 0,2 odstotka, kar je slabše od spomladanskih pričakovanj Evropske komisije. Obeti za prihodnje mesece so slabi, kar kažejo kazalniki razpoloženja, ki so se v poletnih mesecih še poslabšali.

Nižje kot spomladi so tudi zadnje napovedi mednarodnih institucij glede gospodarske aktivnosti. Zaradi pričakovanj bank glede nadaljnjega gospodarskega zastoja so se poslabšali posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju, banke pa tudi ne pričakujejo povečanja povpraševanja podjetij in gospodinjstev po kreditih, ugotavlja Umar.

Tudi v Sloveniji se je BDP po stagnaciji v prvem četrtletju v drugem na četrtletni ravni po desezoniranih podatkih znižal za odstotek, na letni ravni pa za 3,2 odstotka. K medletnemu padcu je prispeval predvsem upad domačega povpraševanja.

Razmere v finančnem sistemu so se še poslabšale

Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v sedmih mesecih znižal za 240 milijonov evrov. Najbolj, za 451,3 milijona evrov, so se v tem obdobju zmanjšali krediti podjetjem in nefinančnim institucijam. Z izjemo stanovanjskih so se zmanjšali tudi krediti gospodinjstvom. Večji so bili le krediti državi, ki se večinoma lahko financira le pri domačih bankah.

Dostop do tujih virov financiranja je ostal omejen. Podjetja, ki so se v enakem obdobju lani zadolževala, in domače banke se v tujini razdolžujejo. Neto odplačila tujih obveznosti bank so v sedmih mesecih znašala 1,7 milijarde evrov, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju lani.

Nadaljuje se tudi slabšanje kakovosti bančne aktive. Junija se je zaradi povečanega obsega terjatev v bonitetni razred C povečal delež slabih terjatev (12,4 odstotka). Ob nadaljnjem slabšanju bančne aktive banke oblikujejo dodatne oslabitve in rezervacije, ki so bile v sedmih mesecih za 55 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani.

Zaostrene razmere na trgu dela

Drugo četrtletje so zaznamovale tudi zaostrene razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih se je tudi v drugem četrtletju zmanjšalo in ostalo nižje tudi na medletni ravni. Še naprej pa se je zmanjševalo tudi število registriranih brezposelnih oseb, ki je bilo v drugem četrtletju medletno manjše za 1,8 odstotka.

"Manj registriranih brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani pa je predvsem rezultat več umika iz evidence brezposelnih in več vključitev v javna dela," pravijo na Umarju in dodajajo, da na zaostrene razmere na trgu dela kaže tudi podatek o številu anketno brezposelnih, ki se je v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani povečalo za štiri odstotke.

Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju znižala predvsem zaradi junijskega znižanja plač v javnem sektorju in sektorju država ob uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ. Povprečna bruto plača se je v javnem sektorju in sektorju država po desezoniranih podatkih znižala za 1,1 oz. 1,2 odstotka, v zasebnem sektorju pa je ostala nespremenjena.

Medletna rast skupne bruto plače se je v drugem četrtletju zato močno upočasnila (na 0,3 odstotka). Višja kot v enakem obdobju lani je bila v zasebnem sektorju, nižja pa predvsem v sektorju država.