Razbremenitev regresa tudi uradna, že letos bomo dobili višje zneske

Po novem zakonu se v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja regres do višine 100 odstotkov povprečne plače v Sloveniji ne všteva, je navzočim na današnji izredni seji DZ pojasnil finančni minister Andrej Bertoncelj. "Regres je pravica vseh zaposlenih, približno 800.000 nas je," je dodal.

O višini regresa, ki ga bodo izplačali svojim zaposlenim, se bodo delodajalci seveda odločali samostojno v okviru svojih zmožnosti, vendar pa v skladu z zakonom o delovnih razmerjih ne sme biti nižji od minimalne plače. Kakršnokoli torej bo izplačilo v razponu med 887 evrov, kolikor znaša minimalna plača, in 1723 evrov, kolikor trenutno znaša povprečna bruto plača v Sloveniji, bo torej oproščeno vseh prispevkov in dajatev in ga bodo zaposleni prejeli v celoti.

S tem se po ministrovih besedah daje delodajalcem večji manevrski prostor za nagrajevanje delavcev, predvsem bolj kvalificiranih, ki bolj prispevajo k dodani vrednosti in so bolj konkurenčni na mednarodnem trgu dela. "Pozivamo podjetja, da izkoristijo ponujeni manevrski prostor in že letos z izplačilom višjega regresa nagradijo delavce," je dejal Franc Kramar (SAB).

Ugodnejša davčna obravnava regresa, ki ga morajo delodajalci vsako leto izplačati najpozneje do 1. julija, se bo uporabljala že za leto 2019. Kdor je letošnji regres že prejel oz. ga bo pred uveljavitvijo zakonskih sprememb, bo že plačane prispevke in akontacijo dohodnine prejel vrnjeno.

Razbremenitev regresa je po Bertoncljevih besedah prvi korak v smeri načrtovane davčne razbremenitve dela. "Vlada bo predvidoma še v tem letu predlagala tudi nabor drugih ukrepov, ki bodo na splošni ravni razbremenili dohodke iz dela," je dejal.

Noveli obeh zakonov bosta uveljavljeni že naslednji dan po objavi v uradnem listu.S 69 glasovi so spremembe zakona uživale visoko politično podporo. Pomisleke so imeli le v Levici, kjer so za zaposlene z višjimi plačami neuspešno predlagali ohranitev obstoječe obdavčitve, zato so se bodo glasovanja vzdržali.

Jožef Horvat (NSi) je sicer dejal, da sploh ne gre za razbremenitev stroškov dela, saj regres ni plačilo za delo. Karmen Furman (SDS) pogreša sistemske spremembe, ki jih je obljubila vlada. DZ namreč danes obravnava en sam ukrep, medtem ko ostaja davčna obremenitev dela v Sloveniji med najvišjimi v EU, je dejala. Jani Ivanuša (SNS) pa je vlado opomnil, da v letu 2019 ne more zagotoviti drugega davčnega ukrepa, s katerim bi pokrili predvideni izpad prihodkov.

Zaradi ugodnejše davčne obravnave regresa na finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo v državni proračun steklo za 90 milijonov evrov dohodnine manj, izpad pobranih socialnih prispevkov pa je ocenjen na 1,2 do 1,5 milijona evrov letno. Na finančnem ministrstvu so za izpad teh prihodkov že predstavili predloge za višjo obdavčitev kapitala, ki pa jih vlada še ni obravnavala. Bertoncelj je danes napovedal tudi bolj učinkovito pobiranje davkov.