Po podatkih GZS je gospodarska menjava med državama lani dosegla 562,2 milijona dolarjev, kar je za tretjino več kot leta 2000 (422 milijonov dolarjev). Slovenija je lani izvoz v Rusijo povečala za 47 odstotkov na 281 milijonov dolarjev, od tam pa uvozila za 281,2 milijona dolarjev blaga, kar je 22 odstotkov več kot leta 2000. Gospodarska menjava med državama je bila lani zelo uravnotežena, še leto prej pa podatki niso bili tako izenačeni; skupni obseg menjave je dosegel 422 milijonov dolarjev, pri tem je uvoz (230,9 milijona dolarjev) za približno 40 milijonov dolarjev presegel izvoz (191,2 milijona dolarjev). Rusija je bila lani s triodstotnim deležem v skupnem slovenskem izvozu na sedmem mestu, na uvozni strani pa je z 2,8-odstotnim deležem zasedla osmo mesto med državami, v katerih Slovenija največ kupuje.
Lani so bili glavni slovenski izvozniki v Rusijo novomeška Krka, kranjski Iskratel, ljubljanski Lek, Comita Ljubljana, Helios Količevo in velenjsko Gorenje. Na uvozni strani je na prvem mestu ljubljanski Geoplin, sledijo mu Talum Kidričevo, Upimol 2000 iz Slovenske Bistrice, ljubljanski Petrol, SŽ Acroni Jesenice in koprski OMV Istrabenz.
Vse večja zanimivosti investiranja na ruski trg je tudi tema današnjega posveta GZS, na katerem predstavljajo predvsem možne probleme, s katerimi se tuji investitorji srečujejo na tem ogromnem trgu.
