Rast slovenskega in evrskega gospodarstva, ohlajanje Kitajske

Gospodarsko rast bo še naprej spodbujal izvoz, postopoma pa bodo k rasti več prispevale tudi zasebna potrošnja in investicije. Izboljšane razmere na trgu dela bodo prispevale k višjim prihodkom, okrevanje v podjetniškem sektorju pa bo okrepilo investicije in izboljšalo konkurenčnost.

Rast se bo prihodnje leto upočasnila zaradi padca investicij, povezanega z novim finančnim obdobjem in manjšim črpanjem evropskih sredstev.

OECD Sloveniji v napovedi še naprej pripisuje padec stopnje brezposelnosti. Z lanskih 9,7 odstotka naj bi letos upadla na 9,3 odstotka, prihodnje leto na 9,1 odstotka, v letu 2017 pa zdrsnila pod devet odstotkov na 8,4 odstotka. Pod devetimi odstotki je bila stopnja brezposelnosti po podatkih OECD v Sloveniji nazadnje leta 2012, ko je bila 8,8-odstotna.

Medtem ko je bila inflacija lani v Sloveniji 0,4-odstotna, OECD ocenjuje, da bo letos Slovenija beležila padec cen življenjskih potrebščin, deflacija pa naj bi bila 0,6-odstotna. Leta 2016 bo Slovenija znova beležila inflacijo, ki bo po napovedih 0,5-odstotna, čez dve leti pa bo dosegla 1,1 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj, ki je lani predstavljal pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), bo letos upadel na 2,9 odstotka BDP, leta 2016 na 2,3 odstotka, leta 2017 pa bo predstavljal 1,8 odstotka BDP.

Slovenija mora ostati osredotočena na prestrukturiranje podjetij, v ospredju ostaja tudi upravljanje s slabimi posojili, da bi lahko ponovno spodbudili kreditiranje. Zaradi visokega javnega dolga mora Slovenija, kot navaja OECD, nadaljevati s finančni konsolidacijo. Med drugim mora omejiti javno porabo, vendar hkrati ohraniti prihodke najrevnejših.

Med strukturnimi reformami, ki čakajo Slovenijo, OECD našteva reforme šolstva, zdravstva in javne uprave, kjer bi lahko s premišljenimi ukrepi ustvarili dodatne prihranke brez poslabšanja njihove kakovosti.

Jesenske napovedi gospodarske rasti za Slovenijo (Vir: navedene ustanove, STA)

Opomba: V oklepaju je predhodna napoved iste ustanove.

Kljub temu OECD v prihodnjih dveh letih svetovnemu gospodarstvu napoveduje postopno hitrejšo rast - za 3,3 v 2016 oziroma 3,6 odstotka v 2017.

Na predstavitvi poročila v Parizu je generalni sekretar OECD Angel Gurria poudaril, da sta upočasnjevanje svetovne trgovine in nadaljevanje manjšega investiranja razloga za precejšnjo skrb.

"Robustna trgovina in naložbe ter hitrejša svetovna rast bi morale iti z roko v roki. Voditelji skupine G-20 morajo na srečanju v Antalyi obnoviti napore za zagotavljanje močne, trajnostne in uravnotežene rasti," je dodal.

Sicer naj bi se pospešilo okrevanje gospodarstva v evrskem območju, ki mu pomagajo stimulativne monetarne politike, nižje cene nafte ter postopno upočasnjevanje zatiskanja proračunskih pasov. Tako naj bi se BDP območja prihodnje letos okrepil za 1,8, leto kasneje pa za 1,9 odstotka.

Tudi za največje svetovno gospodarstvo - ZDA - OECD napoveduje nadaljevanje spodobne rasti, ki jo poganja domače povpraševanje. V prihodnjem letu naj bi se ameriški bruto domači proizvod (BDP) povečal za 2,5, v letu 2017 pa za 2,4 odstotka.

Po drugi strani se bo Kitajska soočala z nadaljnjim upočasnjevanjem - letos naj bi se gospodarska aktivnost povečala za 6,8 odstotka, nato pa se do leta 2017 upočasnila na 6,2 odstotka. Temu naj bi botrovalo preusmerjanje gospodarstva k potrošnji in storitvam, kar pa predstavlja velik izziv za drugo največje gospodarstvo, če ne želi še hujšega upočasnjevanja, so zapisali v poročilu.

Tudi Japonski ne kaže najbolje, saj je njeno okrevanje okrnilo manjše povpraševanje po njihovih izdelkih v Aziji in nizka potrošnja. Tako naj bi se BDP prihodnje leto povečal za en odstotek, leto kasneje pa le še za 0,5 odstotka.

Na ostalih hitro rastočih trgih se je veter v hrbet na splošno okrepil, vendar pa se lahko zaradi dogodkov, kot so padci valut, pokažejo finančne težave.

Med drugim OECD ne verjame, da se bosta Rusija in Brazilija - obe se spopadata z recesijo - vrnili na pot letne rasti v prihodnjih dveh letih. Po drugi strani naj bi se v Indiji nadaljevala več kot sedemodstotna rast, če bodo v državi nadaljevali z implementacijo strukturnih reform.

V poročilu OECD med drugim predlaga članicam organizacije in skupini G20 večjo ambicioznost pri zagotavljanju potrošnje in sprejemanju strukturnih reform za povečevanje potencialne rasti in zagotavljanju, da bodo njene učinke občutili vsi.