Lani je inflacija dosegla kar 8,4% plače pa so se zviševale hitreje kot gospodarska rast.
Pravilo, da plače ne smejo rasti hitreje od bruto družbenega proizvoda, je bilo prvič kršeno leta 1993, ko so plače porasle za 11%, gospodarska rast pa le za 2,3%.
Naslednji primer so leta 1996 izzvali poslanci, ko so si pošteno zvišali plače, kar je za sabo potegnilo celotni javni sektor, sodnike, zdravnike, šolnike in državno upravo. Tretjič so plače rasle hitreje od BDP v lanskem letu.
"Politika plač, ki smo jo dosegali od odpovedi kolektivne pogodbe leta 1996, se je izčrpala in potrebni so novi posegi, da bi plače rasle skladno s produktivnostjo. Največji stroškovni vpliv na inflacijo imajo plače v javnem sektorju," meni predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk.
Guverner Banke Slovenija Mitja Gaspari meni, da je najbolj problematičen naraščajoč razkorak med plačami v javnem in privatnem sektorju. "Dokler se bodo plače zviševale za 15%, je povsem nesmiselno inflacijo krotiti z denarno politiko," zatrjuje dr. Jože Mencinger.
Toda javni sektor povečuje pričakovanja tudi v industriji. Ura dela trenutno stane 6,7 evra, kar je sicer skoraj štiri krat manj kot v Nemčiji, a skoraj deset krat več kot v Bolgariji in tri krat več kot na Češkem ali Madžarskem.
V ceni delovne ure pa dejansko plača predstavlja le 43%. 15% predstavljajo prispevki zaposlenega, 11% prispevki delodajalca, 10% dohodnina, le osem odstotkov pa je namenjeno izobraževanju in drugim stroškom dela, po en do štiri odstotke pa še za regres, prehrano, prevoz na delo in davek na izplačane plače.
