Na Umarju pripravljajo nove napovedi

Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni se je gospodarska dejavnost v tretjem četrtletju na letni ravni skrčila za 0,5 odstotka, je objavil državni statistični urad. Po petih zaporednih četrtletjih gospodarske rasti se je bruto domači proizvod (BDP) tako v tretjem trimesečju spet zmanjšal. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je BDP v primerjavi z istim obdobjem lani okrepil za 0,8 odstotka.

V obdobju finančne in gospodarske krize smo padec BDP nazadnje zabeležili v prvem četrtletju 2010, zatem pa je sledilo obdobje razmeroma solidne gospodarske rasti, ki je bila predvsem posledica visokega izvoznega povpraševanja, je spomnila Karmen Hren iz statističnega urada. Izvoz se sicer po njenih besedah še naprej povečuje, a počasneje kot prej in ne more več nadomeščati padajočega domačega povpraševanja. Slednje zavira gospodarsko rast že drugo četrtletje zapored, medtem ko izvoz še naprej pozitivno vpliva na gospodarsko rast.

Manj trošimo

V tretjem četrtletju se je izvoz povečal še za 5,5 odstotka na letni ravni, kar pa je manj kot še nekaj četrtletij prej. Kot je namreč spomnila Hrenova, je izvoz še v začetku leta 2011 beležil več kot desetodstotne letne stopnje rasti. Domača potrošnja je bila v tretjem četrtletju za 1,9 odstotka nižja kot pred letom dni, pri čemer se je končna potrošnja zmanjšala za 0,1 odstotka, obseg investicij pa kar za 8,1 odstotka.

Še vedno se najbolj zmanjšuje obseg investicij v osnovna sredstva, čeprav padci niso več tako visoki kot v obdobju najhujše krize. V celotnem obdobju od začetka krize konec leta 2008 se je tako obseg investiranja zmanjšal že za približno 40 odstotkov. Obenem so bile še posebej prizadete investicije v gradbene objekte, ki so se v treh letih zmanjšale za več kot 50 odstotkov, medtem ko so investicije v stroje in opremo nižje za četrtino.

Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva je bila v letošnjem tretjem četrtletju za 0,8 odstotka manjša kot pred letom, kar je zlasti posledica prekinjene rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. V prejšnjih četrtletjih so predelovalne dejavnosti, ki so bile v predhodnih četrtletjih glavni dejavnik gospodarske rasti, h gospodarski rasti prinašale slabo odstotno točko in pol, kar je omogočalo visoko zunanje povpraševanje.

Hkrati s stagnacijo predelovalnih dejavnosti pa se nadaljuje zmanjševanje obsega gradbene dejavnosti. V tretjem četrtletju je bil sicer padec nekaj nižji kot v predhodnih četrtletjih, a se je še vedno gibal okoli 20 odstotkov. Medtem ko je bilo gradbeništvo še pred tremi leti tretja najpomembnejša dejavnost v slovenskem gospodarstvu, pa je doslej zdrsnilo že na šesto mesto.

Rast bo verjetno zelo šibka

Rast ob koncu leta bo verjetno zelo šibka, še posebej, ker se zaostrujejo razmere v območju evra in širšem mednarodnem okolju. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v ponedeljek ocenila, da naj bi dosegla en odstotek, Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je napovedal znižanje napovedi rasti za letos in prihodnje leto. OECD sicer Sloveniji za 2012 napoveduje le 0,3-odstotno rast BDP.

Rast v Sloveniji še vedno poganja izvozno povpraševanje, vendar pa se izvoz povečuje bistveno počasneje kot v prvi polovici leta. Na letni ravni je rast izvoza dosegla 5,6 odstotka. Ker se je rast uvoza upočasnila še bolj in je znašala le 3,7 odstotka, pa menjava Slovenije s tujino na rast še naprej vpliva pozitivno v višini 1,3 odstotne točke.

Cene so šle novembra navzgor

Domača potrošnja medtem še naprej ne kaže znakov okrevanja. Na letni ravni se je tako skrčila za 1,9 odstotka, kar je približno v tolikšni meri kot v drugem trimesečju.

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin sicer novembra zvišale. Na letni ravni so bile višje za 2,7 odstotka. K novembrski 0,3-odstotni inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve, podražili so se tudi komunikacije, stanovanjska oprema, alkoholne pijače in tobak, stanovanje, raznovrstno blago in storitve ter hrana in brezalkoholne pijače.

Napovedi Umarja je bile bolj optimistične

V prvih treh četrtletjih letos je bil BDP realno za 0,8 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Po besedah direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjana Vasleta je to pod pričakovanji jesenske napovedi za letošnje leto, "kjer smo predvideli 1,5-odstotno gospodarsko rast. Glede na spremenjene razmere v mednarodnem in domačem okolju pa so se povečala zlasti tveganja glede gospodarske aktivnosti v letu 2012, zaradi česar smo na Umarju začeli s pripravo nove napovedi gospodarskih gibanj."

Ekonomist Igor Masten ob padcu BDP napoveduje, da bomo leta 2012 bomo v recesiji. Na vprašanje, kaj bi nas lahko rešilo, je odgovoril, da hitra odprava negotovosti na mednarodnih finančnih trgih in stabilizacija trgov. "Če tega ne bo, enostavno ni mogoče pričakovati pozitivne rasti," je dejal. Če bodo namreč pribitki na naš dolg prihodnje leto ostali razmeroma visoki, bo to pomenilo le še višje stroške financiranja katere koli oblike zasebnega trošenja, ki letos niso tako visoki, je pojasnil. Če smo že zdaj v tehnični recesiji, bo ta po njegovem mnenju v prihodnjem letu le še bolj izrazita.