Računsko sodišče v primeru DUTB nezadovoljno. Jazbec: do konca leta bi lahko dobili novo slabo banko

Računsko sodišče je popravljalne ukrepe vlade, ministrstva za finance in DUTB na podlagi revizije postopkov za vzpostavitev in delovanje DUTB najpogosteje ocenilo kot delno zadovoljive, kot nezadovoljivo pa je ocenilo, da vlada ni proučila odgovornosti tistih, ki so sodelovali pri pripravi podlag za prenose terjatev na DUTB.

V primeru popravljalnih ukrepov vlade je tako računsko sodišče kot nezadovoljivo ocenilo, da vlada ni proučila odgovornosti oseb, zaposlenih na ministrstvu za finance in v vladi, ki so sodelovale pri pripravi podlag za odločanje o prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), z vidika neskladnosti njihovega ravnanja s predpisi, je razvidno iz danes objavljenega porevizijskega poročila računskega sodišča.

Računsko sodišče je pri pripravi podlag za prenos slabih terjatev iz NLB in NKBM ter s tem povezano državno poroštvo za zadolžitev DUTB zahtevalo preveritev odgovornosti s tem povezanih oseb in ukrepanje.

Vlada je v odzivnem poročilu po pojasnilih računskega sodišča navedla, da so bile pri odločanju o prenosu tveganih postavk upoštevane objektivne okoliščine, ki so v tistem času vplivale na potek dogodkov, da so bili predlogi sklepov vlade ustrezno in dovolj podrobno obrazloženi ter da je finančno ministrstvo izvajalo nadzor nad poslovanjem DUTB v okviru svojih zakonskih pristojnosti.

Na tej podlagi je vlada ocenila, da dodatni ukrepi glede proučitve odgovornosti oseb, zaposlenih na ministrstvu za finance in vladi, niso potrebni, piše v porevizijskem poročilu. Vlada tako v odzivnem poročilu ni navedla ugotovitev o tem, katere osebe so bile na ministrstvu in vladi zadolžene za pripravo posameznih gradiv oziroma izvedbo predpisanih postopkov, niti ni presodila, ali so te osebe kršile predpise in na kakšen način.

Prav tako ni navajala, da je odgovornost takšnih oseb poskušala proučiti. Odgovornost za način poteka dogodkov je tako po oceni računskega sodišča objektivizirala in jo pripisala takratnim okoliščinam.

Ker vlada ni proučila odgovornosti oseb, ki so sodelovale pri pripravi podlag za odločanje vlade o prenosu tveganih postavk bank na DUTB, in v zvezi s tem ni sprejela nobenih ukrepov, obstaja po mnenju revizorjev tveganje, da se bodo gradiva in predlogi v zvezi z izvajanjem določil zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank še naprej pripravljali na način, ki ne zagotavlja pravilnega in s tem tudi nesmotrnega poslovanja vlade in ministrstva za finance.

Kaj je zadovoljivo?

Po drugi strani je računsko sodišče kot zadovoljivega ocenilo popravljalna ukrepa v zvezi z enotirnim sistemom upravljanja DUTB, ugotovljeno neučinkovitostjo funkcije nadzora in delitvijo funkcij nadzora in upravljanja družbe. Vlada je namreč v zakonskih spremembah, ki naj bi jih DZ sprejel v kratkem, predvidela tudi jasno delitev dela med izvršnimi in neizvršnimi direktorji. Računsko sodišče je ob tem zadovoljilo tudi dejstvo, da je finančno ministrstvo pripravilo, vlada pa vmes že tudi sprejela spremembe zakonske podlage za delovanje DUTB.

Kot delno zadovoljiva pa je računsko sodišče ocenilo popravljalne ukrepe v zvezi z ugotovljenimi nesmotrnostmi na področju prejemkov članov upravnega odbora DUTB. Vlada je namreč letos sprejela prenovljeno politiko prejemkov in omejila plače neizvršnim in izvršnim direktorjem.

Vendar pa je revizorje zmotilo dejstvo, da pri določitvi fiksnih prejemkov neizvršnih direktorjev in določitvi možnosti, vlada lahko odloči o mesečnih doplačilih zaradi posebnih obveznosti ter o dodatku zaradi obsega in kompleksnosti dela, s čimer ni v celoti upoštevala priporočil Slovenskega državnega holdinga kot upravljalca državnega premoženja. Prav tako se jim zdi neprimerno, da ne obstajajo merila za ugotavljanje obsega in kompleksnosti dela tako neizvršnih kot izvršnih direktorjev.

Ocena popravljalnih ukrepov, ki jih je na podlagi revizijskega poročila pripravila DUTB, je medtem neenotna. Računsko sodišče je kot zadovoljive tako na primer ocenilo ukrepe glede nadzora nad izdatki izvršnih direktorjev, sprejema nove politike povračila raznih stroškov, usklajene z novo politiko prejemkov ter natančnejše opredelitve poslovodnih pristojnosti izvršnih direktorjev.

Kot delno zadovoljive pa je ocenila ukrepe v zvezi s postopki ravnanja v primeru ugotovljenih sumov kaznivih dejanj pri prenesenih terjatvah, s samoocenjevanjem dela upravnega odbora DUTB, kazalniki za spremljanje gospodarnosti, učinkovitosti in uresničevanja ciljev. Bili naj bi premalo opredeljeni, prav tako pa naj DUTb ne bi upoštevala vseh smernic za delovanje in navodil za spremljanje zakonsko določenih ciljev. Delno zadovoljivo je bila na primer tudi pozna uskladitev pogodb z novo politiko prejemkov.

Ena od možnosti ustanovitev nove slabe banke za tuje vložke

O delovanju slabe banke sta danes med drugim razpravljata tudi direktor v generalnem direktoratu Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve Istvan P. Szekely ter guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec na konferenci Izzivi prestrukturiranja in financiranja malih in srednjih podjetij. Kot je dejal slednji, se banke v Sloveniji ukvarjajo z reševanjem prezadolženosti malih podjetij, a verjetno ne bodo zmogle vsega bremena rešiti same. Zato se pojavljata še dve možnosti: "Da to prevzame Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) ali da se ustanovi novo slabo banko, ki bi bila pretežno financirana s strani tujega kapitala."

O tem bo po njegovih besedah odločilo ministrstvo za finance. "Pogovori potekajo, verjetno je možno pričakovati ustanovitev, če bo do te prišlo, do konca leta," je menil guverner. Za možnost novih kapitalskih vložkov v DUTB s strani tujcev je treba spremeniti zakonodajo, prav tako za financiranje nove slabe banke s strani zasebnega tujega kapitala. Pri tem bi sicer lahko kot lastnice sodelovale tudi banke.

Ekonomist Jože P. Damijan je dejal, da bi bila nova slaba banka po njegovem smiselna, če bi bila močno specializirana. Ne glede na izbrano rešitev pa je bistvena še izvedba v praksi. V teoriji smo imeli dobro rešitev za obstoječo slabo banko, za insolvenčno zakonodajo, v praksi pa stvari ne delujejo, kot smo si jih zamislili, je opozoril Damijan.