Čeprav so DUTB ali tako imenovano slabo banko do zdaj zaznamovale predvsem številne afere in posledično menjave vodstva, so se v mesecih pred odstopom premierja Marjana Šarca v in okoli največje vladne stranke pojavili predlogi, da bi delovanje DUTB podaljšali tudi po letu 2022.
Kaj natančno naj bi počeli ni bilo nikomur povsem jasno, idej pa je bilo ogromno. Med njimi so se znašle tudi gradnja stanovanj, domov za ostarele, vodenje slovenskega turističnega holdinga, pomoč pri sanaciji podjetij.
A prvi revizor Tomaž Vesel se s temi idejami ne strinja. Pravi, da je bila slaba banka ustanovljena z jasnim namenom, in sicer z namenom prodaje premoženja, za določen čas in tako mora tudi ostati. "Takšne družbe seveda ni mogoče kar tako preoblikovati v nekoga, ki se čez noč, ali pa v nekaj letih, spozna na recimo vprašanje nepremičnin," meni Vesel.
Dodal je, da je DUTB, ki ima zaradi svoje posebnosti drugačen, enotirni sistem vodenja, poleg tega tudi draga, in razložil, da je po podatkih iz leta 2018 v prejemke članov upravnega odbora šlo približno milijon evrov. A to sploh ni njihov edini visok strošek.
Samo za različne storitve so leta 2018 plačali več kot šest milijonov in pol, od tega slabo polovico za različne pravne, nepremičninske in podobne strokovnjake. "Zlasti v prvem obdobju smo angažirali tujce, ker doma nismo imeli dovoljšne ekspertize. Družba deluje z veliko podporo zunanjih svetovalcev," je povedal Vesel.
V takem primeru, torej ob izdatni in dragi podpori, je lahko vsak strokovnjak za vse, meni Vesel: ''Novih upravljalcev državnega premoženja ne potrebujemo v kolikor ne gre za neko namensko premoženje, ki je bilo na novo ustvarjeno, kot je recimo vprašanje demografskega sklada,'' ki ga pa bomo v kratkem vsekakor potrebovali. Večne slabe banke pa zagotovo ne.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.