Tri milijarde evrov nas je stalo reševanje treh največjih bank, ki so bile konec leta 2013 še v državni lasti: Nove ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor in Abanke. Prva med prvimi je bila prav NLB, z daleč največjim minusom – 1,5 milijarde evrov. Vsaj tako sta takrat zatrjevala guverner Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer.
Neuradne podrobnosti kriminalistične ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada pod taktirko specializiranega državnega tožilca Boštjana Jegliča pa razkrivajo, da sploh ni bilo podlage za takšno sanacijo. Vsaj ne v tako velikem obsegu. Načrt prestrukturiranja v NLB naj bi predvideval največ 500-milijonsko injekcijo, ne pa trikrat večje. Skrbni pregled in posledično načrt prestrukturiranja, ki ga je v NLB opravljal Deloitte Slovenija, pa ni bil izveden tako, kot velevajo mednarodni računovodski standardi.
Osumljeni so vsi člani nekdanjega vodstva Banke Slovenije z Jazbecem na čelu.
Kako "po domače" se je izračunal visok minus, dokazuje podatek iz ovadbe. Novembra 2013 so tri zaposlene na NLB dobile klic Banke Slovenije, da naj s seboj prinesejo računalnike. Tam pa so dobile končne številke – narekovala naj bi jim jih kar takratna inšpektorica za NLB Mateja Kovač, ki so jih morali vpisati v tabelo načrta prestrukturiranja NLB. "V posebni izjavi o zaupnosti so se zavezali, da z novimi podatki o Načrtu prestrukturiranja, ki so jih dobili od uslužbenke Banke Slovenija, ne bodo seznanili niti članov uprave NLB," naj bi pisalo v ovadbi. Računalnike so jim nato zaplenili, nazaj v NLB pa so jih dobili šele po novinarski konferenci Jazbeca in Čuferja.
Vse te številke so za seboj potegnile več izrednih ukrepov. Od razlastitve imetnikov vrednostnih papirjev do prenosa ogromnega števila kreditov na Slabo banko (DUTB). Tudi pri teh prenosih pa naj bi se domnevno delalo "po domače". Več kot 50 podjetij naj bi bilo tja prenesenih neupravičeno, več kot 80 jih je ostalo na NLB, pa bi morala na Slabo banko.
Takšna naj bi bila primera podjetij Protej in ACH. ACH je bil zadolžen samo na NLB za okoli 60 milijonov evrov in je bil potem z okoli 60 odstotkov popusta prenešen na DUTB, čeprav je ACH redno plačeval dolgove. Vrednotenje so opravili mednarodni cenilci, ki jih je najela Banka Slovenije. DUTB je leta 2015 ACH prodala skladu Merrill Lynch oziroma VR Capital v paketu z drugimi podjetji za nekaj več kot 100 milijonov evrov. Protej so na DUTB prenesli po vrednosti nič, dve leti pozneje pa je bil vreden 181 milijonov evrov. Izgubila je država, dobili so managerji.
In če se vrnemo na NLB – vse to se je dogajalo, kljub temu, da je NLB takrat sama v medletnem poročilu ugotovila več kot 800 milijonov evrov plusa, konec leta 2012 pa celo 1,2 milijarde evrov. Na koncu so sicer obveljale številke Deloitta Slovenije. Nekdanje vodstvo Banke Slovenije pa se je v celoti zavedalo, da njihov skrbni pregled ni ustrezen, še piše v ovadbi.
Vrtovec: Davkoplačevalci si zaslužijo resnico glede sanacije bančnega sistema
"Alarmni zvonci bi morali zvoniti. Naši parlamentarni komisiji že zvonijo in mi pospešeno preiskujemo, ali se je takrat dejansko zgodil ponoven rop davkoplačevalskega denarja ali ne. In obstajajo indici, da se je to zgodilo," je ob današnjem razkritju vsebine kazenske ovadbe dejal Jernej Vrtovec, predsednik parlamentarne komisije, ki preučuje prenos slabih terjatev na slabo banko.
Parlamentarna preiskovalna komisija bo zaslišala vrsto prič, je zagotovil Vrtovec. "Med drugim tudi nekdanje uslužbence Banke Slovenija, guvernerja in vice guvernerje, nekdanjega finančnega ministra in nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, kajti to so nenazadnje bile tudi politične odločitve," je dejal. Na zagovor pa bi, kot je Vrtovec dejal v oddaji 24UR ZVEČER, povabil tudi kakšnega predstavnika Evropske komisije. "Kajti sanacija bančnega sistema se ni dogajala samo v Sloveniji, ampak tudi v sodelovanju z Evropsko komisijo."
Kot je poudaril Vrtovec, si v okviru parlamentarne preiskave želijo priti do ugotovitev, ali smo sanacijo preplačali ali ne: "Davkoplačevalci si namreč zaslužijo resnico glede sanacije bančnega sistema."
"Obstajajo indici, da ti isti ljudje, ki so ustvarili bančno luknjo, ki niso odplačevali svojih obveznosti in kreditov, da so bile njihove terjatve prenešene na DUTB z velikimi popusti. Poznamo primere, ko so se zgodili 100-odstotni popusti. In potem so preko - tudi davčnih oaz - prišli nazaj do svojega premoženja. So odkupili te terjatve ali pa premoženje in so zdaj nazaj lastniki teh podjetij. To se dogaja, kar je pa nezakonito. Dogaja se organiziran kriminal. Najprej so bili to tisti ljudje, ki so oškodovali davkoplačevalce, kreditov niso vračali. Davkoplačevalci smo sanirali bančni sistem, sedaj pa nazaj poceni kupujejo svoje terjatve preko DUTB," je špekuliral Vrtovec. Posameznih primerov sicer ni želel komentirati, je pa dejal, da bodo posameznike zaslišali na parlamentarni komisiji.
Vrtovec je govoril tudi o namigih, da bi lahko bil v davčnih oazah v tujini, denimo v Cipru in Karibih, naložen slovenski denar, "ki je tekom zadnjih 40 let odšel iz Slovenije na takšne ali drugačne načine". Zdaj pa naj bi ta denar prihajal nazaj v Slovenijo in posamezniki naj bi s tem denarjem kupovali slabe terjatve in s tem premoženje. "Se pravi, ta denar ni izpuhtel, ta denar je naložen v tujini in prihaja nazaj v državo," pravi Vrtovec. Opozoril je tudi na to, da imajo takšni posamezniki, ki imajo ta denar, v rokah oblast in možnost, da "kreirajo usodo države".
In kdo so nenazadnje "zmagovalci" te sanacije bančnega sistema? "Največji poraženci so ljudje, državljanke in državljani, ki delajo za minimalne in povprečne plače. Na drugi strani pa se je najbolj okoristila peščica elitnežev," je prepričan Vrtovec.
Bratušek: Država s prenosom terjatev ni izgubila nič
Alenka Bratušek, ki je bila v času sanacije bančnega sistema predsednica vlade, je v oddaji 24UR ZVEČER zagotovila, da nikakor ni vedela za to domnevno prirejanje bančne luknje. "Mi smo pričakovali, da bo primanjkljaj v naših bankah izračunan tako, kot je prav in kot je treba. Tako, da z ničemer od tega jaz kot predsednica vlade nisem bila seznanjena," je dejala.
"Tudi, če bi res bila cena prenizka in po prenizki ceni prenešene terjatve na slabo banko ... Slaba banka je še vedno v 100-odstotni lasti države. Se pravi država tukaj ni izgubila nič. In bi slaba banka zdaj morala te terjatve prodati po bistveno višji ceni in s tem poplačati celoten dolg, ki ga je naša država najela za sanacijo bank," je še dejala Bratuškova.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.