Namesto Belgijcev v NLB vložila denar Kad in Sod

Potem ko je v petek nepričakovano od dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) odstopila druga največja lastnica banke, belgijska KBC, sta na pomoč vskočila Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod). Danes sta tako NLB "nahranila" z 61 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja, kolikor je bil delež KBC pri 381-milijonski dokapitalizaciji.

Na ministrstvu za finance so sicer zapisali, da sta paradržavna sklada "pri tem uporabila rezerve, ki so bile prav za takšne primere ustvarjene v preteklih letih." "Tako v tem koraku ne bo treba dodatno zadolževanje, niti se ne bo povečal javnofinančni primanjkljaj," so pojasnili na ministrstvu.

Tokratna dokapitalizacija NLB velja za začasno rešitev. Minister za finance Janez Šušteršič je v pogovoru za oddajo SVET priznal, da v četrtek ni pričakoval, da se bo KBC umaknila. Pojasnil je še, da tega davkoplačevalskega denarja, s katerim sta Kad in Sod dokapitalizirala NLB, ne bi bilo možno kar tako dvigniti in porabiti za nujne zadeve. Šušteršič pa upa in si želi, da bi že do konca let v banko privabili nove zasebne vlagatelje.

Poleg KBC se je najpogosteje omenjalo Evropsko banko za obnovo in razvoj in Mednarodno finančno korporacijo iz skupine Svetovne banke. Kot rešitev v skrajni sili je sicer možna tudi pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra.

Na podlagi ugotovitev skrbnega pregleda, ki je bil končan v petek, je po neuradnih podatkih v banki še skoraj tri milijarde slabih posojil, so poročali v oddaji 24UR. Po izločitvi teh pa naj bi banka potrebovala še 200 ali 300 milijonov svežega kapitala.

Evropska komisija ni pritiskala na KBC

V KBC so svoj umik pojasnili z besedami, da mora biti vsakršna odločitev KBC v skladu s strateškim načrtom, za katerega so se dogovorili z Evropsko komisijo v zameno za zeleno luč Bruslja državni pomoči KBC. V tem načrtu je predviden izstop iz nestrateške naložbe KBC v NLB. Po skrbnem in temeljitem premisleku so se v KBC zato odločili, da ne bodo sodelovali v dokapitalizaciji NLB.

Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia je medtem pojasnil, da komisija ni zahtevala od KBC, naj ne sodeluje pri dokapitalizaciji največje slovenske banke.

Vendar pa mora KBC po komisarjevih besedah spoštovati svoje obveznosti v skladu z načrtom prestrukturiranja, ki ga je morala sprejeti, ker je sama prejela državno pomoč. Ta načrt predvideva prodajo njenega deleža v NLB do konca leta.
KBC bi sicer lahko sodelovala pri dokapitalizaciji NLB, če bi komisiji ponudila alternativo – prodajo enakovrednega deleža v drugi banki, je pojasnil Almunia. To je KBC po njegovih besedah storila nedavno, ko je namesto deleža v češki banki prodala delež v poljski podružnici.

'Račun za NLB lahko izdate kar Janezu Janši'

Ekonomist Jože Damijan je na spletni strani Financ objavil svoj komentar o NLB, za katero pravi, da je ni več ter da je ostala le še zombi banka z zmešanimi lastniki in velik minus v naših žepih.

Pravi, da se je usoda NLB zapečatila leta 2006, ko se je "država, natančneje, prva Janševa vlada z Bajukom kot finančnim ministrom, odločila, da ne gre v drugo fazo privatizacije NLB. In od takrat je šlo samo še navzdol“.

Damijan dodaja, da je bilanca omenjene banke porazna. "V obdobju 1990–2007 je država v imenu nas davkoplačevalcev za stroške sanacije in dokapitalizacij v NLB vložila 1.560 milijonov evrov. S prodajo lastniških deležev KBC in EBRD ter dividendami je v istem obdobju iz naslova NLB skupaj iztržila 557 milijonov evrov. Konec leta 2007 smo bili torej davkoplačevalci, kar zadeva NLB, v minusu za 1.003 milijone evrov. Leto 2007 je bilo leto največje rasti v zgodovini samostojne Slovenije, gospodarstvo je bilo na vrhuncu in NLB je kreditirala kot še nikoli,“ piše omenjeni ekonomist in v nadaljevanju razlaga, da je prav zaradi prehitre rasti posojil v letih 2005–2007 NLB začelo primanjkovati kapitalskih rezerv. "Zato je potrebovala dokapitalizacijo. Leta 2008 jo je država res dokapitalizirala s 300 milijoni evrov, in to po 334 evrov za delnico. Toda dokapitalizirala jo je sama oziroma skupaj z drugimi paradržavnimi lastniki. S tem se je minus nas davkoplačevalcev v zvezi z NLB povečal na 1.303 milijone evrov,“ piše in ob tem poudarja, da bi lahko takrat država ukrepala povsem drugače. "Po svojih privatizacijskih načrtih bi lahko prodala 24-odstotni delež v NLB (in še vedno obdržala 25 odstotkov in eno delnico). Ker je belgijsko KBC takrat močno zanimal nakup, bi lahko država zanjo iztržila dobro ceno. Denimo ceno, po kateri je država sama dokapitalizirala NLB. Če bi vlada takrat Belgijcem prodala 24-odstotni delež po 334 evrov, bi zanj iztržila 643 milijonov evrov. Naš minus pa bi se zmanjšal samo še na 360 milijonov evrov,“ Damijan predstavi svoj pogled na že zamujeno reševanje NLB.

Pravi, da je bila Janševa vlada prepričana, da je banka preveč strateško pomembna za državo, da bi jo prodala. Zato jo je raje sama dokapitalizirala. "Nato se je začela kriza in NLB so udarila slaba posojila, ki jih je banka ustvarila v času hitre rasti. Potrebni sta bili še dve mučni – in predvsem javni – dokapitalizaciji. Lani je država v NLB vložila 243 milijonov evrov, pravkar pa bo še skupaj 381 milijonov. S tem se je naš minus v zvezi z NLB povečal na 1.927 milijonov evrov. Lahko pa bi znašal samo 360 milijonov, če bi vlada NLB pravočasno (leta 2006 ali 2007) prodala. Oportunitetna izguba iz naslova NLB zaradi napačnih potez vlade torej znaša 1.567 milijonov evrov. Ali povedano drugače, če bi leta 2007 vlada prodala "presežni" delež v NLB, bi imela zdaj še vedno 25-odstotni delež, mi pa samo 360 milijonov evrov minusa (lahko tudi manj, če bi nov lastnik umneje gospodaril in ustvarjal dobičke). Leto 2012 pa bo vlada končala s 60- in še nekajodstotnim deležem nečesa, kar ni vredno nič, mi pa z minusom 1,9 milijarde evrov,“ poudarja Damijan. Ob tem opozori na vsa slaba posojila, ki jih "banka ne bi dala, če bi imela prave lastnike“.

Damijan pravi, da je veliko krivcev za polomijo z NLB. A dodaja, da bomo morali glavne krivce poiskati v prvi Janševi vladi. Zakaj? Zato, pravi omenjeni ekonomist, ker je imela kot večinska lastnica možnost popolnega nadzora nad banko, s tem pa bi lahko nastavila dober nadzorni svet, ta pa dobro upravo. "Namesto tega je v nadzorni svet imenovala nekompetentne ljudi, ki so gledali stran, ko je menedžment banke najemal ogromno kratkoročnih posojil v tujini in jih nato podeljeval naprej na lepe oči. In drugič, vlada je imela vse niti v svojih rokah, da banko na vrhuncu njene vrednosti odlično proda najboljšemu ponudniku. Vendar ni,“ pravi kritično.

In kaj nam je torej storiti? "Zato račun za ta minus v vrednosti 1.567 milijonov evrov, ki ga je vlada v zvezi z NLB z nizom neumnih, napačnih in neodgovornih potez naredila od leta 2006 in ki ga boste morali odplačati prav vi, lahko izdate kar Janezu Janši. In to čim prej, kajti minus bo že konec tega leta še večji. Vendar pohitite. Bojim se, da bo takrat tudi javna blagajna postala nelikvidna. Kot veste, pa v bankrotu težko kaj pametnega iztržite,“ dodaja Jože Damijan.

Evropska komisija odobrila dokapitalizacijo NLB

Evropska komisija je v skladu s pravili EU o državni pomoči začasno odobrila načrt dokapitalizacije NLB v višini 382,9 milijona evrov. Komisija je začela tudi podroben pregled načrta prestrukturiranja banke, ki je bil predložen po lanski dokapitalizaciji, so danes sporočili iz Bruslja. "Na tej stopnji komisija dvomi, da načrt ustrezno obravnava vzroke za težave NLB in da predvideva zadostne zaščitne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence, ki ga povzroča dodeljena državna pomoč. Začetek podrobnega pregleda zagotavlja zainteresiranim stranem možnost, da dajo svoje pripombe v zvezi s proučevanimi ukrepi, vendar ne vpliva na rezultat pregleda," so zapisali v komisiji.

Slovenija je priglasila načrte za izdajo pogojno zamenljivih obveznic v vrednosti 320 milijonov evrov in dokapitalizacijo z navadnim lastniškim kapitalom v višini 62,9 milijona evrov, da bi se kapitalski položaj NLB izboljšal, tako da bo banka izpolnjevala zahteve evropskega bančnega regulatorja Eba v zvezi s stresnimi testi.

Komisija je pomoč ocenila na podlagi začasnih pravil, ki se uporabljajo za dokapitalizacije bank v času krize. Pri tem je ugotovila, da je ta ustrezna, potrebna in sorazmerna. Glede na to je komisija pomoč odobrila za obdobje šestih mesecev, tako da bosta NLB in Slovenija imeli dovolj časa za predložitev posodobljenega načrta prestrukturiranja, v katerem bo upoštevana ta dodatna državna pomoč.

Komisija je ob tem začela tudi podroben pregled načrta prestrukturiranja NLB, ki ga je morala Slovenija predložiti, potem ko je komisija odobrila lansko dokapitalizacijo. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij dvomi, da bo banka zaradi predlaganih ukrepov postala uspešna brez nadaljnje državne podpore.

"Poleg tega ima komisija pomisleke, da bo lastni prispevek banke k stroškom prestrukturiranja zadostoval. Komisija mora tudi še preveriti, ali načrt predvideva ustrezne zaščitne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence, ki bi ga povzročila državna pomoč," so zapisali.