Putin v središču energetskega vrha

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je opoldne v Zagrebu odprl energetski vrh držav JV Evrope. Na prvi plenarni seji konference je Mesić dejal, da je "energetski trg trg prodajalcev, kar pomeni, da je povpraševanje večje od ponudbe". Hrvaški predsednik je pobudnik zagrebškega vrha, ki se je udeležuje več predsednikov držav regije, največ pozornosti pa zbuja udeležba ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Kot je med drugim uvodoma poudaril Mesić, "mora biti (energetski) trg prost, odprt in transparenten, energenti pa morajo biti dostopni vsem in pod enakimi pogoji". Dodal je, da države jugovzhodne Evrope ne morejo biti izločene iz teh procesov. "Kot sedanje in bodoče članice Evropske unije smo dolžni slediti tudi odločitvam EU o zvišanju deleža obnovljivih virov in zmanjševanju onesnaženosti z ogljikovim dioksidom," je še dejal Mesić.

Slovenijo na konferenci zastopa minister za razvoj Žiga Turk, na energetskem vrhu pa sodelujejo še predsednik predsedstva BiH Nebojša Radmanović ter predsedniki Albanije Alfred Moisiu, Bolgarije Georgi Parvanov, Črne gore Filip Vujanović, Makedonije Branko Crvenkovski, Romunije Traian Basescu in Srbije Boris Tadić. Grčijo je v Zagreb poslala namestnika ministra za razvoj Anastasiosa Nerancisa.

Najbolj odmeva Putinov obisk

Na Hrvaškem odmeva predvsem udeležba ruskega predsednika Putina. Po ocenah hrvaških medijev namreč to kaže na željo Rusije, da si zagotovi vodilno vlogo dobavitelja plina in okrepi svoj položaj pomembnega distributerja nafte za države v jugovzhodni Evropi.

Putin se je srečal še s srbskim kolegom Tadićem, s katerim sta po pričakovanju spregovorila o Kosovu. Putin se je sestal tudi s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem.

V nastopu je Putin poudaril, da je Rusija pripravljena nadaljevati energetsko sodelovanje in partnerstvo z državami JV Evrope ter da bo naredila vse za stabilno oskrbo regije in Evrope z energenti.

"Naše odnose smo pripravljeni graditi v sodelovanju z EU," je zagotovil Putin in dodal, da so vprašanja energetske oskrbe med najbolj pomembnimi vprašanji mednarodne gospodarske politike.

"Strateški cilj našega skupnega dela na tem področju je, da dosežemo, da bodo energenti dostopni in zagotovljeni vsem državam v regiji," je poudaril ruski predsednik in nadaljeval, da je imela Rusija vedno dobre odnose z državami na Balkanu ter da so dobri gospodarski in politični odnosi pomembni za stabilnost in varnost v regiji.

Putin je govoril tudi o konkretnih projektih in dejal, da je Rusija zainteresirana za razširjanje plinske mreže v Albaniji, Makedoniji, Srbiji in na Kosovu. Izpostavil je tudi interes ruskega gospodarstva za privatizacijo zmogljivosti za predelavo energije v regiji, kot so termoelektrarne v Makedoniji, zanima pa se tudi za posodabljanje termoelektrarn v BiH. Ruski predsednik tudi pričakuje skorajšnji začetek gradnje jedrske elektrarne v Bolgariji, ki so jo na razpisu dobila ruska podjetja.

Turk: Energetika med prioritetami predsedovanja EU

Energetska zanesljivost bo ena izmed ključnih prioritet slovenskega predsedovanja Evropski uniji, je na današnji energetski konferenci držav JV Evrope v Zagrebu poudaril slovenski minister za razvoj Žiga Turk. "Na zagrebškem sestanku je bila pravočasno pokazana politična volja za ustvarjanje temeljnega okvira za globalno energetsko zanesljivost," je sicer ocenil Turk.

Dodal je, da je Slovenija pripravljena na vlogo v energetski skupnosti. Kot je navedel, bi se ta vloga lahko pokazala s slovensko organizacijo mednarodnega plinskega foruma ali z ustanovitvijo regionalnega trga z energenti, ki naj bi deloval po borznih načelih.

Poudaril je povezanost energetike in okoljevarstva, kot jo predstavlja lizbonska strategija. "Gre za veliko priložnost, da bi skozi tehnološki razvoj premaknili vzorce uporabe energije in vzorce gospodarjenja v smeri pametnejše energije," je dejal Turk.

Večernji list tako v današnji izdaji kot najverjetnejši razlog za Putinovo udeležbo na vrhu omenja željo ruskih energetskih velikanov, kot sta Lukoil in Gazprom, po vstopu v hrvaški energetski sektor.

Kot navaja časnik, se je ta hrvaški sektor doslej bolj ali manj uspešno izogibal zankam privatizacije, čeprav je ta neizogibna, na kar mnogi računajo, tudi Rusi. V ospredju zanimanja tujih naftnih družb je predvsem privatizacija madžarsko-hrvaške energetske družbe INA.

V ospredju bilateralnih rusko-hrvaških pogovorov naj bi bila tudi načrtovana gradnja transbalkanskega naftovoda med bolgarskim črnomorskim pristaniščem Burgas in grškim pristaniščem Aleksandropolis in naftovoda Družba-Adria v smeri proti terminalom v Omišlju na otoku Krk, ki pa mu zaenkrat hrvaška javnost ostro nasprotuje.