Putin prepričal kolege

Predsedniki Rusije, Turkmenistana in Kazahstana so dosegli zgodovinski dogovor o obnovi obstoječega plinovoda ob obali Kaspijskega morja ter o izgradnji vzporednega novega plinovoda, ki vodi iz Turkmenistana preko Kazahstana v Rusijo. Gradbena in obnovitvena dela naj bi se po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina pričela leta 2008. Opazovalci dogovor vidijo kot veliko zmago Moskve v boju za vpliv v energetsko bogati kaspijski regiji.

"Obnovili bomo kaspijski obalni plinovod z zmogljivostjo deset milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto ter zgradili nov vzporedni plinovod. Sporazum o izgradnji bo podpisan še pred julijem," je dejal ruski predsednik Putin, ki je na turneji po srednjeazijskih državah. Putin je napovedal še, da se bodo obnovitvena in gradbena dela pričela v prvi polovici leta 2008.

Dogovor, ki ga je Putin dosegel s predsednikoma Kazahstana ter Turkmenistan, Nursultanom Nazarbajevom in Gurbangulijem Berdimuhamedovom, naj bi bil po mnenju strokovnjakov velika zmaga Moskve, ki si je za plinovod prizadevala kot alternativo ameriškemu predlogu o izgradnji plinovoda iz Turkmenistana v Turčijo po dnu Kaspijskega jezera, ki bi obšel Rusijo.

Berdimuhamedov je ob tej priložnosti dejal, da bo projekt koristil vsem stranem. "Zagotavljamo dobavo turkmenskega plina po cenah, ki bodo določene v sporazumu," je še obljubil turkmenistanski predsednik, ki je nasledil nedavno preminulega samooklicanega "očeta" Turkmenistancev Saparmurata Nijazova. Predsednika nista natančno opredelila skupne zmogljivosti plinovodov, a obnova obstoječega naj bi njegovo zmogljivost povečala z deset na 15 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina.

Trasa plinovoda vodi iz Turkmenistana preko Kazahstana v Rusijo, nov vzporedni plinovod pa bo prva tovrstna novogradnja v Turkmenistanu po letu 1970.

Ruski predsednik je sicer na teden dni trajajoči turneji po državah Srednje Azije, v sklopu katere se trudi obraniti ruske interese v regiji pred vplivi Združenih držav in članic Evropske unije.

Kazahstan ima 3,3 odstotka vseh svetovnih zalog zemeljskega plina, Turkmenistan pa 1,6 odstotka. Največje zaloge zemeljskega plina ima sicer Rusija, njeno gospodarstvo pa po mnenju analitikov močno sloni na uvozu poceni plina s Kavkaza.