Strateški cilj, ki ga podpirata Luka Koper in tržaška pristaniška oblast, je razvoj tržaškega pristanišča v osrednji center za promet z zabojniki v sistemu severnojadranskih pristanišč. Poslovni rezultati Trieste International Container Terminal (TICT za minulo leto še niso pripravljeni). Glavni direktor Luke Koper Bruno Korelič je povedal, da bo izguba znašala okrog pet milijard lir. Ključen dejavnik za povečanje prometa na tržaškem terminalu za zabojnike pa je po Koreličevem mnenju ustrezen dogovor med sosednjimi železniškimi upravami, s katerim bi uporabnikom ponudili konkurenčne storitve in cene.
Preden se je izteklo prvo poslovno leto TICT na sedmem pomolu, so se odnosi med Koprom in Trstom začeli krhati in zapletati. Pristaniška oblast od decembra lani opravlja nadzor nad poslovanjem Luke Koper na sedmem pomolu in s tem nad poslovanjem TICT, da bi ugotovila, če koprsko podjetje kot terminalist na tržaški osnovni infrastrukturi in kot upravitelj konkurenčnega pristanišča spoštuje cilje tržaškega pristanišča. Nadzor še poteka. Izsledki naj bi pokazali, ali koncesionar sledi strategiji o preoblikovanju sedmega tržaškega pomola, ali se je promet v Kopru v minulem letu morebiti povečal, v Trstu pa zmanjšal, ker morebiti Luka Koper preusmerja promet zabojnikov, ter ali so železniški prevozi v Sloveniji cenejši. Predvsem cene železniških prevozov naj bi ogrožale obstoj prometa z zabojniki, ki ga na sedmem pomolu opravlja ladjar Lloyd Triestino. Ta je v lasti tajvanskega ladjarja Evergreen in je najpomembnejši ladjar na enem od treh osrednjih tržaških terminalov.
Razmere in odnos med partnerjema je osvetlil tudi predsednik tržaške pristaniške oblasti Maurizio Maresca: "Po eni strani je Luka Koper subjekt, ki ima prek svoje družbe TICT koncesijo za uporabo določenega pristaniškega področja. Hkrati je subjekt, ki ga pristaniška oblast kot usklajevalno telo nadzira in zato tudi preverja, ali je delovanje skladno s kompleksnimi cilji pristaniškega sistema. Ob tem naj povem, da je Luka Koper, koncesionar in terminalist infrastrukture, ki je po definiciji EU osnovna infrastruktura. Gre za edinstveno infrastrukturo, ki mora delovati odprto, nediskriminatorno in pod močnim nadzorom javne administracije."
Ob prvi obletnici slovensko-italijanskega sodelovanja pri upravljanju tržaškega sedmega pomola je predsednik tržaške pristaniške oblasti povedal, da so rezultati Luke Koper sprejemljivi, saj TICT vzdržuje pretekli promet kljub temu, da je v minulem letu izgubil linijo s Hong Kongom. Z ugotovitvijo se prvi mož Luke Koper Korelič delno strinja. "Vendar menim, da so zdaj pogoji, da bi sedmi pomol pridobil osrednjo strateško vlogo pri razvoju prometa z zabojniki v severnem Jadranu, zagotovljeni. Potrebno ga je uveljaviti z odličnim servisom, povezati z ustreznim železniškim servisom, a to je skupna naloga terminalista, pristaniške oblasti, italijanskih železnic in lokalne oblasti," je povedal Korelič.
Partnerja, Luka Koper in tržaška pristaniška oblast, sta ob podpisu koncesijske pogodbe hkrati zastavila poslovni načrt za sedmi pomol, ki ga je potrdila tudi pristaniška uprava. Napovedala sta triletno prehodno obdobje, v katerem bodo organizacijsko, kadrovsko, poslovno in tržno prestrukturirali sedmi pomol. Ob tem pa so za triletno obdobje napovedali poslovanje brez dobičkov.
V začetnem poslovnem letu je TICT reševal ekonomske in organizacijske težave in usposobil južni del terminala za operativno delo, potem ko je ta miroval šest let. Leta 2000 so v Trstu pretovorili 203.413 TEU (število zabojnikov), lani, ko je Luka Koper prevzela v upravljanje sedmi pomol, pa 199.170 TEU, kar je 4243 zabojnikov manj kot leto prej. Nekoliko slabši rezultati so predvsem posledica izgube nekaterih ladijskih linij in manjšega prometa z zabojniki, ki ga je lani v primerjavi z letom 2000 opravil Lloyd Triestino.
Cilj terminalista, h kateremu sta usmerjena tako Luka Koper kot tržaška pristaniška oblast, je preusmeritev znatnega dela prometa zabojnikov z avstrijskega, nemškega in švicarskega območja, ki zdaj poteka predvsem prek severnoevropskih pristanišč, na južnoevropska pristanišča, je povedal Korelič. Toda tega ne more storiti terminalist sam ali le pristaniška uprava: "To je mogoče v sodelovanju z ladjarji in z železniškimi upravami. Predvsem avstrijske, nemške in italijanske železnice bodo morale svojo politiko tarif in cen spremeniti tako, da bo krajša pot tudi cenovno konkurenčna. Danes so te železniške uprave, kljub temu da po evropskih predpisih ne bi smele biti, cenejše, ko gre za prevoze po nacionalnih železnicah proti severu," je vzroke za stagnacijo prometa z zabojniki v Trstu povzel Korelič.
Gre za različno razumevanje vloge osrednjega terminala, ne za konflikt, je prepričan Korelič, ki je navedel dve možnosti razvoja terminala. Sedmi pomol lahko postane terminal zaprtega tipa, terminal enega ali skupine ladjarjev. Ali pa postane terminal, ki bo neodvisen od ladjarjev in bo vsem ladjarjem omogočil približno enake pogoje. "Če želimo ustvariti osrednji terminal za zabojnike v severnem Jadranu, moramo biti odprti za vse ladjarje. Promet na terminalu bo rasel v odvisnosti od ladjarjev, ki bodo na terminal prihajali. Res je, da je Evergreen glavna stranka terminala. Toda prepričan sem, da z Evergreenom in še kakšnim drugim ladjarjem cilja, to je promet 500.000 zabojnikov na leto, ne bomo dosegli. Zato je naš namen pripeljati v Trst čim več ladjarjev in čim več linij, kar je porok dobrega poslovanja."
Navkljub vsemu želi Luka Koper ostati, tako kot je določeno v koncesijski pogodbi, prednostni delničar v TICT z večino v nadzornem svetu in z upravljanjem v svojih rokah, je povedal prvi mož Luke Koper. Doslej je Luka Koper vložila v TICT tri milijarde lir, kapital TICT pa namerava zdaj povečati še z vložkom v višini milijon evrov. Če bosta oba družbenika, špedicijska družba Parisi s 45-odstotnim deležem in Družba pristaniških delavcev IPT s šestodstotnim deležem, povečala kapital v enakem odstotku, kot izhaja iz njunega sedanjega lastništva, bo Luka tako kot doslej 49-odstotni lastnik družbe TICT. "Nimamo pa nič proti, če bi interes pokazal kakšen italijanski ali tuj partner, ki bi nam pomagal uresničiti zastavljene cilje," meni Korelič.
