Protikorupcijska komisija: Teš 6 zasnovan in izveden netransparentno

Komisija za preprečevanje korupcije je vladi in Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) posredovala vmesne ugotovitve in stališča v zvezi s projektom izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6).

Komisija se je odločila, da vlado in druge pristojne organe obvesti o dosedanjih ugotovitvah, ker je, kot so zapisali v poročilu, nujno, da vlada zagotovi, da pristojna ministrstva sprejmejo odločitve, s katerimi se odlaša že več let, čeprav so, tako meni komisija, ključne za zakonito in transparentno izvedbo projekta.

Poleg tega komisija meni, da je nujno, da se vlada, pristojna ministrstva in AUKN opredelijo do ugotovitev obstoječih revizij projekta in sprejmejo ukrepe za sanacijo ugotovljenih nepravilnosti. Komisija je tudi ugotovila, da je bil projekt izveden netransparento, ob pomanjkljivim nadzoru in obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi. Zaradi tega je obstajalo visoko tveganje za korupcijo in nasprotje interesov.

Ravnanje poslovodstva je bilo sporno

Komisija je ugotovila, da v postopku priprave projektne dokumentacije za izvedbo projekta poslovodstvo Teš nadzornemu svetu ni posredovalo vseh razpoložljivih informaciji o določenih zadevah, da bi nadzorni svet lahko sprejemal strokovne in pravno korektne odločitve.

Poleg tega je poslovodstvo pri poslovanju z različnimi dobavitelji, s katerimi je bilo sklenjenih 10 pogodb v skupni višini 2,8 milijona evrov, da bi se izognilo pridobivanju soglasij nadzornega sveta Teša, prikazovalo nižjo pogodbeno vrednost.

Sum kaznivega dejanja obstaja tudi glede postopka izbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme. Poslovodstvo naj bi izbranemu ponudniku omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi konkurenčnega podjetja. Nadzorni svet pa je istočasno opustil dolžno skrbnost pri nadzorovanju Teš 6.

Uhajale naj bi tajne poslovne informacije

Med izkazanim nasprotjem interesa in ob obstoju korupcijskih tveganj komisija navaja, da je poslovodstvo Teša v tehnično komisijo za izvedbo naročil med drugim imenovalo osebo, zaposleno v družbi CEE, ki je pripravila razpisno dokumentacijo za dobavo glavne tehnološke opreme, CEE pa je lastniško povezan z družbo Sol International, ki je poslovno povezana z Alstomom.

Poslovodstvo Teša je pozneje ustanovilo pogajalsko skupino o vsebini pogodbe z Alstomom, poslovno povezanim s CEE, v kateri so bili zaposleni trije člani skupine od skupno 15 članov.

Alstom je bil tako postavljen v privilegiran položaj. "Vzpostavljeno pa je bilo tudi realno tveganje, da je eden od ponudnikov seznanjen z vsebino ponudbe konkurenčnega ponudnika," je zapisala komisija.

Poslovodstvo naj bi v postopku zbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme Alstomu omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi konzorcija Siemens.

To po mnenju komisije kaže na sume storitev več kaznivih dejanj posameznikov, in sicer izdajo in neupravičeno pridobitev poslovne tajnosti ter zlorabo položaja ali pravic. Za obe dejanji lahko po pojasnilih komisije skladno z zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja odgovarja tudi pravna oseba.

Komisija je v zvezi s sumi kaznivih dejanj določeno dokumentacijo že odstopila Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Policijski upravi Celje. Novemu specializiranemu državnemu tožilstvu pa namerava predlagati ustanovitev specializirane preiskovalne komisije po zakonu o kazenskem postopku.

Revizijskim ugotovitvam niso sledili ustrezni ukrepi

Komisija je tudi ugotovila, da so bile kršene določbe s področja lobiranja v zvezi s predlogom zakona o državnem poroštvu za projekt – ta je bil v parlamentarno proceduro vložen lansko jesen, a ni dobil zelene luči. Po ugotovitvah komisije so bili avtorji predloga zakona dejansko v HSE, komu v DZ pa je bil osnutek vročen, pa komisija ni mogla z gotovostjo potrditi. "T. i. 'zakonodajna sled' v tem primeru torej ne obstaja oziroma ni zagotovljena na ustrezno transparenten način," poudarja komisija, ki je sicer sprožila ustrezne prekrškovne postopke.

Po pojasnilih komisije še vedno tudi ni rešeno vprašanje, ali je Teš zavezanec po specialnih predpisih o javnem naročanju, ugotavlja pa tudi neprimeren in nezadosten odziv na ugotovitve različnih revizij, tudi revizijo PWC, ki je pri projektu izpostavila vrsto pomanjkljivosti.

Revizijskim ugotovitvam niso sledili ustrezni ukrepi niti se do njih nihče od pristojnih in odgovornih ni ustrezno opredelil. Vlada je aprila lani HSE naložila določena opravila, a je HSE ugotovil, da so zavezani izvršiti le sklepe agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, čemur je pritrdila tudi služba vlade za zakonodajo. Komisija zato opozarja na "izrazito formalističen odziv HSE, saj so se kot vesten in skrben gospodar v javnem sektorju v vsakem primeru dolžni odzvati na ugotovljena tveganja".

Nobena vlada po mnenju komisije ni zagotovila ustreznih odzivov na zaznane in ugotovljene izsledke v različnih revizijah.

Komisija tudi meni, da je Teš zavezanec za vključevanje protikorupcijske klavzule v pogodbe – četudi te v pogodbo ne vključi, klavzula velja po samem zakonu, njena kršitev pa lahko ima za posledico ničnost posla. Večina pogodb v primeru Teša 6 je bila sklenjenih pred uveljavitvijo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za te pa omenjeno ne velja.

Komisija je ugotovitve zaključila z napovedjo, da bo spremljala ravnanje subjektov, ki so v povezavi s projektom opuščali dolžno skrbnost ali ravnali v nasprotju s predpisi ter cilji in vrednostmi.

Kaj pravijo v HSE in Teš?

V HSE in Teš pravijo, da so se seznanili z vmesnimi ugotovitvami in stališčem protikorupcijske komisije, vendar pa bodo glede na obširnost poročilo še temeljito preučili.

Ugotavljajo pa, da ugotovitve protikorupcijske komisije potrjujejo pravilnost njihovega ukrepanja v zadnjih dveh letih. Pravijo, da so v tem času temeljito preverjali pogodbene odnose z dobavitelji v TEŠ. Pred več kot letom dni so na novo postavili projektno organiziranost. Za bolj enakopravno pozicijo naročnika v odnosu do dobavitelja glavne tehnološke opreme so dogovorili in podpisali tri dodatke k osnovni pogodbi. Dodajajo, da so v korist naročnika spremenili pogodbe z drugimi dobavitelji opreme, regulirali pa so tudi ugotovljena odstopanja v poslovnih odnosih in vložili več kazenskih ovadb.

Generalni direktor HSE Matjaž Janežič ob tem pravi, da je naloga pristojnih institucij, da glede na že vložene ovadbe in ugotovitve ustrezno ukrepajo. "Vsem institucijam bomo tako kot do sedaj nudili vso potrebno podporo in predložili vse zahtevane informacije in dokumente," pravi Janežič. Dodaja, da sta Teš in HSE takoj po zamenjavi vodstev obeh družb leta 2010 za vsa ugotovljena odstopanja sprejela tudi ukrepe v okviru svojih pristojnosti, da v prihodnje nepravilnosti ne bi bilo. Pravi tudi, da so aktivno pristopili k izvajanju projekta v začrtanih finančnih in časovnih okvirih.

"Ugotovljene pretekle nepravilnosti pri ravnanjih posameznikov pri vodenju projekta ne smejo vplivati na prihodnost izvedbe projekta," pa dodaja direktor Teš Simon Tot. Pri tem Tot vztraja, da je nadomni blok 6 energetsko, ekonomsko in ekološko utemeljen projekt, ki ga Slovenija potrebuje z vidika varne in zanesljive oskrbe z električno energijo.

'Glede na težo obtožb bi bilo nesprejemljivo, da vlada odobri poroštvo'

Na poročilo protikorupcijske komisije se je odzvala tudi koalicija Ustavimo Teš 6. Zadovoljni so, da je vmesne odločitve komisija pripravila, še preden bo vlada v četrtek dala končno mnenje o predlogu zakona o državnem poroštvu, težkem 440 milijonov evrov. Pravijo, da bi bilo "glede na težo obtožb in jasno dokazano netransparentost ter sume koruptivnih dejanj, v tem trenutku nesprejemljivo, da vlada izreče pozitivno mnenje do predlaganega zakona. Enako velja za državni zbor."

"V času, ko se vsi prebivalci Slovenije soočamo z zaostreno finančno situacijo, in ko iščemo za 800 milijon EUR prihrankov, bi bilo absolutno nesprejemljivo, da vlada in državni zbor nadaljujeta z igro ruske rulete z davkoplačevalskim denarjem, zdravjem in okoljem ter projektu Teš 6 namenita 440 milijonov evrov v obliki poroštva," so zapisali v svojem odzivu.