Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki bo predpisal postopek za ustanovitev, delovanje in prenehanje gospodarskih zbornic, hkrati pa bo zakon nadomestil veljavni zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Cilj zakona je zagotoviti demokratičnost združevanja gospodarskih subjektov v različne zbornice na prostovoljni osnovi," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
GZS bo po predlogu zakona postala svoja pravna naslednica, ostala bo skrbnica sedanjega premoženja, za katerega bo skrbela do njegove fizične razdelitve. Zakon o likvidaciji GZS ne govori, določa pa, da mora GZS statut in delovanje z zakonom uskladiti v petih mesecih po uveljavitvi zakona in izvoliti organe.
Članstvo v zbornici bo po predlogu zakona neobvezno. Član, ki ne želi biti včlanjen v naslednico GZS, bo lahko izstopil s pisno izjavo. Člani bodo do sprejema statuta, usklajenega z novim zakonom, članarino plačevali v skladu s statutom GZS.
GZS: Predlagani zakon je v nasprotju s stališči članic
Predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki ga je sprejela vlada, ne uresničuje želja in pričakovanj članic in organov upravljanja GZS, ki menijo, da je za uspešnost podjetij potrebna močna in vplivna zbornica. Na zbornici načrtujejo prenovo zborničnega sistema, v katerem bi ohranili koristi dosedanjega zborničnega sistema in uveljavili koristne novosti za celotno gospodarstvo, vendar tega vladni predlog ne omogoča.
Predlog zakona o gospodarskih zbornicah ukinja zbornico kot javno ustanovo in ne ohranja nespornih koristi dosedanjega zborničnega sistema, ugotavljajo na GZS. Po njihovi oceni je predlog zakona prav tako v nasprotju s stališčem članic, skupščine in upravnega odbora GZS, ki si želijo učinkovito in vplivno zbornico. Tako bomo edini na svetu, ki bomo imeli dvojni zbornični sistem, ki predvideva za del podjetij obvezno, za druge pa prostovoljno članstvo v zbornici. To bo svetovna posebnost, s katero se ne morejo pohvaliti niti nekatere najbolj nerazvite države, so sporočili z GZS.
Organi upravljanja GZS v združenjih, območnih zbornicah in GZS kot celote, v katere je vključeno okoli 1500 podjetij, so podprli delo vodstva GZS in dali vso podporo za izvajanje nalog, ki jih določa sedanji zakon. Če bi v resnici nastal razkorak med vodstvom GZS in interesi članic, bi organi upravljanja lahko opozorili in vplivali na delo vodstva. Vendar so doslej ti vedno podprli tako program kot delo zaposlenih na GZS, pojasnjujejo na GZS.