'Prošnja za pomoč je nuja'

Grčija je zaprosila za sprožitev nedavno potrjenega mehanizma za finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). S tem bi se lahko članica območja evra rešila iz globoke krize, v kateri se je znašla zaradi visoke zadolženosti.

"Sprožitev mehanizma je nacionalna nuja in zato sem naložil finančnemu ministru, da izvede vse potrebne korake," je v današnjem televizijskem nagovoru povedal grški premier George Papandreou. "Naši partnerji bodo storili vse, kar je potrebno, da nam ponudijo varen pristan, ki bo naši ladji omogočil vnovično izplutje," je še dejal predsednik grške vlade in dodal, da bo to tudi sporočilo trgom, da EU ščiti evro. Novico je sicer povedal v času, ko se v Grčiji vrstijo protesti proti strogim ukrepom za zmanjšanje visokega javnofinančnega primanjkljaja.

Za pomoč so se po premierjevih pojasnilih odločili, ker se mednarodni finančni trgi niso pozitivno odzvali na grške varčevalne ukrepe, s katerimi bi rešili potapljajočo grško barko. Že tako nevzdržno visoka obrestna mera za grške državne obveznice se je zato še naprej zviševala. V četrtek se je obrestna mera za desetletne grške državne obveznice povzpela na skoraj devet odstotkov. Vlagatelji zahtevajo tako visoko obrestno mero, ker menijo, da je visoka verjetnost, da Grčija ne bo zmogla povrniti posojil.

Bojazen je v četrtek okrepila še novica evropskega statističnega urada Eurostat, da je bil javnofinančni primanjkljaj Grčije lani večji od napovedi, saj je znašal najmanj 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Po dosedanjih napovedih naj bi primanjkljaj Grčije lani znašal 12,7 odstotka BDP. Finančni ministri držav v območju evra so sicer 11. aprila dosegli dogovor o še zadnjih podrobnostih mehanizma pomoči Grčiji. Evroskupina je Grčiji v prvem letu po sprožitvi mehanizma pripravljena posoditi do 30 milijard evrov po okoli petodstotni obrestni meri. IMF pa naj bi prispeval do okrog 10 milijard evrov.

"Naši partnerji bodo storili, kar je potrebno, da nam ponudijo varen pristan, ki bo naši ladji omogočil vnovično izplutje," je še dejal predsednik grške vlade in dodal, da bo to tudi sporočilo trgom, da EU ščiti evro. Komisija mora sicer skupaj z ECB sprva oceniti upravičenost prošnje, nato pa se mora o tem, ali bodo finančno pomagale Grčiji, odločiti še vseh 15 drugih držav članic območja evra. Grčija namerava z omenjeno finančno pomočjo pokriti najbolj nujne potrebe po svežih sredstvih s sprejemljivejšo obrestno mero, s katerimi bo lahko nadaljevala s servisiranjem dolga in se izognila insolventnosti.

Evropska komisija: Hitro bomo odgovorili

Atene so za pomoč zaprosile v času, ko se v Grčiji vrstijo protesti proti strogim ukrepom za zmanjšanje visokega javnofinančnega primanjkljaja. Dogodki v zvezi z reševanjem grške dolžniške krize so prizadeli tudi ugled območja evra in sprožili strah, da se bo v podobnih težavah znašla še katera šibkejša članica območja z enotno evropsko valuto. Evropska komisija je v prvem odzivu zagotovila, da bodo članice območja evra in IMF hitro odgovorili na prošnjo Grčije za finančno pomoč. V Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, so dodali, da je nemška vlada pripravljena takoj ukrepati ter tako prispevati k stabilnosti območja evra.

Pomagala bo tudi Slovenija

Na slovenskem ministrstvu za finance so pojasnili, da so se ministri držav članic evroobmočja zavezali, da bodo nemudoma začeli s postopki na nacionalni ravni, ki bi omogočili morebitno pomoč Grčiji. "Glede na različne nacionalne postopke bodo posamezne države članice območja evra različno hitro lahko zagotovile morebitna potrebna sredstva, kar mehanizem upošteva. Slovenija bo ustrezne zakonske podlage zagotovila najpozneje do konca junija," so dodali. Od vseh držav v območju evra se v skladu z dosedanjimi dogovori pričakuje, da bodo v mehanizmu sodelovale glede na njihovo udeležbo v kapitalu Evropske centralne banke (ECB). Delež Slovenije pri usklajenih bilateralnih posojilih držav z evrom naj bi bil tako 0,48-odstoten.