Propad malih podjetnikov: Avstrijci našli rešitev, zakaj se ne zgledujemo po njih

Tako je v petek s s transparentom v rokah pred poslopje Državnega zbora stopila podjetnica Urška Božič. Zakaj, ker je prepričana, da se država vede egoistično in izredno neekonomično, saj je v času krize, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa in zaradi katere je vlada, da bi omejila širjenje okužbe, sprejela stroge ukrepe, med katerimi je tudi prepoved vseh dejavnosti, ki niso nujne za oskrbo ljudi, pozabila, da majhnim podjetjem zaradi tega grozi propad. Z zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov je sicer predvidena državna pomoč pri izplačilu nadomestil za čakanje na delo in odlog plačila socialnih prispevkov za samozaposlene. A to je po mnenju Božičeve in večine malih podjetnikov premalo.

Kot pravi, je edino sprejemljiv 100-odstoten odpis prispevkov za mala podjetja in samostojne podjetnike. "Z možem sva oba mala podjetnika. Mož ima čistilnico, jaz manjši kozmetični salon. V ponedeljek, ko smo morali zapreti vrata, sva ostala brez centa dohodka," pripoveduje Božičeva. Poleg njiju sta imela zaposlene še tri delavce, a sta enega morala odpustiti, tako da so zdaj štirje na čakanju. V tem času morata plačevati prispevke, ki znašajo okoli 500 evrov na zaposlenega, prav tako morata poskrbeti še za plačilo 80 odstotkov minimalne plače, do katerega je upravičen delavec na čakanju. To, da bo država prispevala 40 odstotkov tega zneska je sicer pohvalno, pravi Božičeva, a bo treba na ta del zneska čakati še lep čas. Ukrep, da se podjetnikom omogoči odlog plačila prispevkov, pa je enostavno premalo. Če ne bo odpisa prispevkov za čas krize, bo to mnoge spravilo v osebni stečaj, opozarja Božičeva in dodaja, da so številni te dni že prijavili stečaj zaradi finančne stiske.

Najbolj jo skrbi, ker se država ne zgleduje po drugih razvitih državah, kot je naša severna soseda Avstrija, ki je že sprejela vse potrebno, da bo vse izpade dohodka podjetij – velikih in malih – nadomestila. "Enostavno ni pametno od države, da ne ohranja delovnih mest. Mi nismo nepomembni. Če bi ohranjali podjetja, bi po koncu krize lažje znova zagnali gospodarsko rast," je jasna Božičeva, ki je prepričana, da so sprejeti interventni ukrepi vlade povsem neekonomični. "Pametne države se  zavedo, da bo, če ohranijo mala podjetja, gospodarska škoda precej manjša."

Na problem samozaposlenih, ki so zaradi ukrepov za omejevanje širjenja okužbe ostali brez posla in strank, je opozoril tudi radijec in moderator Jure Longyka. "Kot samozaposleni sem hkrati delojemalec in delodajalec. Prispevke plačujem oboje, delojemalčeve in delodajalčeve. V času krize sem prizadet kot delojemalec in kot delodajalec. Pričakujem enako pomoč kot vsi delojemalci in kot vsi delodajalci!"

Podobnih zgodb je veliko. Če se vlada ne bo spametovala in ukrepala, bo virus pokopal ogromno podjetij, ki so jih posamezniki ustvarili iz nič in so ustvarila pomembna delovna mesta. Eden od njih je tudi Gregor Pust, direktor Zavoda G-rega, ki že 20 let izvaja športne tečaje za otroke, počitniška varstva in vodi zasebni vrtec. V pismu poslancem poziva, naj interventni zakon poskrbi tudi za pozabljeno skupino zaposlenih, ki delujejo v različnih zavodih, društvih in ustanovah. Na svojem Facebookovem profilu je pojasnil svojo zgodbo. Kot pravi, želi (pre)živeti. Zaradi razglašene epidemije je zaprl svoj zasebni vrtec, da se otroci ne bi združevali, okužili in te okužbe širili naprej. 17 redno zaposlenih je moral dati na čakanje, ker druge realne opcije ni imel. Kje bo vzel denar za njihove plače, ne ve. Prav tako, kljub zaprtju, ostajajo stroški najemnine za vrtec, ki jih bo moral pokriti. “To je moj problem,” je razočaran Pust. Prav tako opozarja, da vlada sprejema ukrepe, ki so skregani z logiko in ki pravzaprav prej škodujejo družbi kot koristijo. S svojo objavo, ki se hitro širi, je želel predvsem izpostaviti, da smo vsi skupaj v tem in da je prav, da iščemo tudi skupne rešitve oz. da delujemo za isti cilj. Če bo vlada ponudila državno pomoč podjetjem, naj bo pravična. In to za vse.

Poziv vladi, naj reši gospodarstvo in s tem Slovenijo

Da realni sektor umira, opozarjata tudi Nataša Pirc Musar in njen mož Aleš Musar v pozivu vladi. "Namesto da opazujemo stečaje podjetij in s. p., predlagava, da bi jih teh nekaj mesecev obdržali pri preživetju," sta zapisala. In kaj predlagata? Za zaposlene (v javnem ali zasebnem sektorju) ali samozaposlene, ki v času epidemije ne morejo pridobivati prihodkov, naj bo delodajalcem (oziroma samozaposlenim) omogočeno, da zamrznejo njihove pogodbe o zaposlitvi, za čas te zamrznitve pa jim država preko nalogov, ki jih prejmejo od delodajalcev, izplača neto dohodek v višini povprečja treh zadnjih dohodkov, vendar ne več kot npr. 1000 evrov, od katerega se ne obračunavajo akontacija dohodnine in prispevki. Prepričana sta, da bi s takšnim ukrepom dosegli takojšnjo razbremenitev delodajalcev in močno zmanjšali odpuščanja in stečaje. Hkrati pa bi delovna mesta ohranili za čas po virusni krizi. Več o predlaganih ukrepih v pripetem dokumentu.

Prav tako opozarjata, da bodo odpuščanja in stečaji privedli do velikega povečanja števila tistih, ki bodo preko socialnih transferjev postali prejemniki javnih sredstev. "Če bi država 500.000 zaposlenim in samozaposlenim tri mesece plačevala minimalno plačo, bi skupni strošek znašal približno 1,64 milijarde evrov. Od tega bi šlo v pokojninsko in zdravstveno blagajno okoli 540 milijonov evrov. S takim ukrepom bi korenito zmanjšali odpuščanje in stečaje zaradi virusne krize. Iz mehanizma odkupa obveznic ECB je Sloveniji na razpolago okrog 3 milijarde evrov financiranja, kar zadostuje tako za tak ukrep kot za sektorske ukrepe v posameznih branžah," ocenjujeta zakonca Pirc Musar in opozarjata vlado, da so stroški visoke brezposelnosti in velikega števila stečajev dolgoročno verjetno precej višji.

Samozaposleni predstavljajo okoli 12 odstotkov aktivne delovne sile

V Sloveniji je samozaposlenih več kot 100.000, kar je več kot 12 odstotkov delovnega prebivalstva, opozarja avtorica peticije oziroma apela vladi za pomoč samozaposlenim zaradi posledic epidemije koronavirusa, Maja Megla. Peticija, pod katero se je podpisalo že več kot 11.000 oseb, opozarja, da so številni z ohromitvijo javnega življenja in zastojem gospodarstva močno prizadeti, saj so ostali brez dela, zaradi česar bodo imeli tudi težave s poravnavanjem obveznih prispevkov za socialna zavarovanja. Zato apelirajo na vlado, da nemudoma sprejme interventni ukrep z dvema oblikama pomoči od 1. marca do uradne razglasitve konca epidemije in ponovne vzpostavitve javnega, gospodarskega in kulturnega življenja.

Zahtevajo oprostitev plačila obveznih prispevkov za socialna zavarovanja. In sicer naj bodo do oprostitve plačila v višini minimalnih prispevkov za socialna zavarovanja upravičeni tisti, ki bodo v vsem letu 2020 zaslužili manj kot 20.000 evrov. Tisti, ki bodo zaslužili več, bodo sredstva vrnili ob obračunu dohodnine. Prav tako zahtevajo pomoč tistim, ki so nenadoma ostali brez dela. In sicer za tiste, ki so v preteklem mesecu zaslužili manj, kot je višina neto minimalne plače, da jim država nameni pomoč v obliki pokritja te razlike.

Tempirana socialna bomba vlade očitno ne zanima dovolj

A vlada posluha zanje nima. V interventnem ukrepu je sprejela zgolj odlog plačila prispevkov. Je pa minister za delo Janez Cigler Kralj sicer danes napovedal, da je bil to le prvi korak in da bodo kmalu sledili novi. "Z interventnim zakonom želimo dati gospodarstvu in zaposlenim jasen signal, da je država tu in da odgovarja na njihove potrebe, da bo poskrbela zanje v tem težkem času." Po njegovih besedah bodo kmalu sledili novi "v sklopu korona paketa, ki bo zaobjel širše področje", kot je že napovedal premier Janša. "Razmere so zelo zahtevne, tega se zavedamo, kot minister za delo pa bi rad pozval delodajalce, da zdaj ne sprejemajo prenaglih odločitev, predvsem gleda statusa zaposlenih. Naša prioriteta je, da se proizvodne verige ne pretrgajo in da se ohranijo delovna mesta," je še poudaril. A kot opozarja Božičeva in drugi mali podjetniki, ki so se znašli v eksistencialni krizi, vlada s trenutnimi ukrepi ne ohranja delovnih mest.

Je bil pa na Twitterju nekoliko bolj pomirjujoč državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc, ki je zapisal: "Na samozaposlene ne bomo pozabili. Odlog plačila prispevkov je bil le prvi nujni korak. Pripravljamo nove ukrepe za to, da bodo samozaposleni ostali likvidni in da jih ta kriza ne bo uničujoče prizadela. Ne gre pa čez noč, čeprav bi si to tudi sam želel."

Gre zgolj za obljube s figo v žepu? Kmalu bo jasno, je pa že sedaj kristalno jasno predvsem to, da je preživetje več kot 100.000 Slovenk in Slovencev ter njihovih družin ogroženo in da ni veliko časa, da država sprejme takšne ukrepe, ki bodo delovala tudi v njihovo prid in nenazadnje v prid celotnega slovenskega gospodarstva.