"Moralen ni bil že nakup, prav tako ni prodaja"

Na napoved skupin Pivovarne Laško in Infond Holding, da bosta z mednarodnim javnim razpisom začela zbirati ponudbe za odkup približno 48-odstotnega deleža v Mercatorju, so se danes odzvali sindikalisti.

Kot je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, imajo v ZSSS že izkušnje s tujimi podjetji, s katerimi imajo korektne odnose, vseeno pa se je nabralo že toliko slabih izkušenj, da so postali bolj pozorni. Spomnil je na primer Tobačne, ko so s prevzemi prišli v ospredje drugi interesi, ki so pozneje privedli do uničenja tovarne in izgube delovnih mest. ''S tujimi prevzemi pride do spremembe poslovne politike, začnejo se odpuščanja, proizvodnja pa se preseli v tujino, kamor odhaja tudi ves kapital,'' je poudaril Semolič in opozoril, da bi se podobno zagotovo zgodilo tudi v Mercatorju, kjer prodajajo veliko kakovostnih izdelkov, ki so narejeni v Sloveniji. In prav zaradi te verige, tako pravi Semolič, in zaposlenih v Mercatorju, jim v ZSSS ni vseeno.

Na dnevni red družbe prihaja tudi vse več problemov in vprašanj, na katere je treba najti odgovore, zato v ZSSS pričakujejo čimprejšnje konstituiranje nove vlade in delo ministrov. Semolič je tudi opozoril, da finančni sektor ne dela tako, kot bi moral, enako je z nekaterimi institucijami, ki bi morale delovati hitro, pa ne delujejo. "To diši po peskovniku, kjer se igrajo otroci in eden uničuje drugemu," je povedal. ''Država mora odigrati svojo vlogo pri Mercatorju in ne pustiti gospodom, da naredijo, kar se jim zljubi. Drugače bo škoda nepopravljiva, na koncu pa bo spet plačal delavec,'' je zaključil.

Da bi se v prodajo lastniškega deleža Mercatorja morala vključiti država, menijo tudi v Sindikatu delavcev trgovine (SDTS). Sekretar Ladislav Kaluža je odločno povedal, da prodaji nasprotujejo, in pozval državo, naj ukrepa. ''Naj vzpostavi prvotno stanje in naj se loti te zapletene lastniške strukture,'' je dejal in poudaril, da je vlada leta 2005 ob prodaji obrazložila, da bodo s prodajo zagotovili, da bo Mercator ostal v slovenskih rokah. Kot je še povedal, je Mercator največje slovensko podjetje na področju trgovin, ki ima največ zaposlenih, vendar pa je zanikal poročanja medijev, da so v strahu zaradi odpuščanj. ''Vsaj v tem trenutku bojazni za odpuščanja ni.''

Tudi predsednik SDTS in delavec v Mercatorju Franci Lavrač meni, da je strah prodajalcev, da bi izgubili službo, odveč, saj trgovcev povsod primanjkuje, je pa izrazil bojazen, da bi zaradi prodaje lahko trpeli trgovci bele tehnike in predelovalne industrije. In čeprav se kmetje pritožujejo, da jih Mercator 'stiska', zdaj vsaj imajo delo, če pa bo Mercatorja kupil tujec, bodo še to izgubili, saj bo ta s seboj pripeljal tudi svoje dobavitelje, je prepričan.

Debeljak: Strah pred izgubo delovnih mest je odveč

Na predlog sindikata delavcev trgovine, da bi država nazaj odkupila delež v Mercatorju, se je odzval tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak. Po njegovih besedah je to 'odločitev države', je pa to pravi trenutek, če bi se odločila, da bi želela imeti kontrolni delež, ocenjuje. "Delež je naprodaj, cena pa zaradi razmer na svetovnih borzah ugodna."

Namere nekaterih lastnikov Mercatorja o prodaji deleža v družbi Debeljak sicer ne komentira, saj lahko lastniki prosto razpolagajo s svojim deležem. Mercator pa je po njegovih besedah sposoben nadaljevati samostojen razvoj, zato ni potrebno, da postane podružnica neke tuje trgovske verige.

Mercator je namreč s približno 37-odstotnim tržnim deležem največji slovenski trgovec, v zadnjih letih pa je pridobil vodilni položaj tudi v regiji jugovzhodne Evrope, ima mednarodne konkurenčne sposobnosti in se lahko uspešno sam razvija naprej.

"Za Mercator je pomembna strategija samostojnega razvoja. Nadzorni svet družbe je našo strategijo samostojnega razvoja potrdil," je poudaril Debeljak.

Ponudba trgovca se po njegovem mnenju ne bo spremenila, prav tako pa je po njegovih besedah odveč vsakršen strah pred izgubo delovnih mest v Mercatorju. "Trgovina ni proizvodnja, ki se jo da preseliti v tujino. Trgovina je lokalna dejavnost."

Odnosi z dobavitelji so po Debeljakovih besedah temeljni del trženjske strategije vsakega trgovca. Uprava Mercatorja podpira lokalno proizvodnjo, saj kar 70 odstotkov proizvodnje namenjajo slovenskim dobaviteljem, sodelujejo pa z okoli dva tisoč dobavitelji.

"Kakšna bi bila strategija morebitnih drugih trgovcev do dobaviteljev, je težko ocenjevati, velja pa, da vsak trgovec primarno podpira svoje lokalne partnerje," je povedal prvi mož Mercatorja in dodal, da pa "bi to verjetno imelo nek vpliv na obseg sodelovanja. Kakšen, je težko reči, ker je to odvisno od strategije posameznega trgovca."

Bojan Šrot: Nič ne bi bilo narobe, če bi država odkupila delež

Napoved prodaje Mercatorja še ne pomeni, da bo prišlo do prodaje družbe tujcem, je dejal predsednik SLS Bojan Šrot. Kot je dejal, ima tudi država možnost ukrepati. "Mislim, da ne bi bilo nič narobe, če bi država v neki skrajni točki odkupila delež v Mercatorju."

Ob tem Šrot meni, da bi morala država delež v Mercatorju odkupiti po tržni ceni. Po njegovem mnenju bi prodaja Mercatorja slovenski živilskopredelovalni industriji zagotovo povzročila določene težave. "Lahko bi se zgodil domino efekt," je opozoril in dodal, da je zato potreben temeljit premislek pred sklepanjem odločitev.

Janša: Napoved prodaje je politični pritisk

Predsednik vlade Janez Janša meni, da potrebe po prodaji Mercatorja ni, če lastnik trdi, da ni v finančnih težavah, kot to trdi Boško Šrot za najboljšega soseda. "Gre izključno za politični pritisk, ki se naslanja na določene dikcije v koalicijski pogodbi. Te obetajo, da bo prihodnja oblast delala razliko med neupravičenim bogatenjem in kaznivimi dejanji. Po našem mnenju je lahko prišlo do neupravičenega bogatenja samo s kaznivimi dejanji," je zatrdil Janša.

Glede predloga sindikata delavcev trgovine, da naj država nazaj odkupi delež v Mercatorju, ki ga je prodala leta 2005, je Janša dejal, da "vlada ni nikoli prodajala Mercatorja in nima potrebe, da bi ta delež kupovala". Da se v to vlada ne bi smela vmešavati, je prepričan tudi najverjetnejši novi premier Borut Pahor. Kot pravi, politika ne bi smela posegati v delovanje gospodarskih subjektov.

Tudi gospodarski minister Andrej Vizjak je prepričan, da razloga za prodajo ni, pač pa gre le za trik. Še posebej pa zavrača trditve Šrota, da so ga v prodajo prisilili pritiski Janija Soršaka. Kot je Vizjak dejal v oddaji Trenja, Šrot govori neresnice, kar je dokazal že z izmikanjem o dejanskem lastništvu Kolonela. Prav tako je po Vizjakovem mnenju Šrot odpovedal kot dolgorčni lastnik Mercatorja. Medtem pa je nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković prepričan, da sta tako Šrot kot tudi Istrabenzov Igor Bavčar delovala le v interesu lastnega zaslužka.