Prodaje ne bo

Urad za varstvo konkurence je zavrnil soglasje Infond Holdingu za prodajo 23 odstotkov Mercatorja družbi Raishopp Holding, hčerinski družbi Raiffeisen Investments. Urad ugotavlja, da iz pogodbe med Infond Holdingom in Raishopp Holdingom med drugim ni razvidno, da gre za popoln izstop Infond Holdinga iz Mercatorja.

Urad za varstvo konkurence danes sicer vsebine odločbe ni javno objavil. Kot so v uradu zapisali v skopem sporočilu za javnost, odločitve ne morejo komentirati, dokler ne prejmejo potrdil o vročitvi strankam.

Popoln umik iz Mercatorja?

Urad ugotavlja, da v pogodbi o nakupu in prenosu delnic med družbama Infond Holding in Raishop Holding izhaja, da ne gre za popoln izstop družbe Infond Holdinga iz Mercatorja. V pogodbi je namreč opredeljena pravica do prve zavrnitve družbe Infond Holding, kar pomeni, da bi v primeru, da bi Raishop Holding dobila ponudbo od potencialnega kupca, ki bi želel kupiti vse ali del 23 odstotkov Mercatorja, Raishop Holding najprej ponudil te delnice Infond Holdingu ali tretji stranki, ki jo bo imenoval Infond Holding za ta namen. Avstrijci bi morali ponuditi delnice po enaki ceni in pod enakimi pogoji, ki bi jih navedel morebitni investitor.

Urad je tudi ugotovil, da se Infond Holding kljub prodaji 866.033 delnic Mercatorja ne bi popolnoma umaknil iz Mercatorja, saj bi še vedno imel 75.268 delnic "najboljšega soseda". Poleg tega pa je družba Infond Holding v Mercatorju kapitalsko udeležena tudi preko odvisne družbe Pivovarna Laško in njenih odvisnih družb, Pivovarne Union, Radenske, nad katerimi izvaja skupni nadzor z družbami CPM, Fidina in Koto. Kljub prodaji bi tako še vedno obstajala koncentracija družb Infond Holding, Istrabenz, Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Mercator, kot je to že ugotovil urad, zato bo ta izvedel presojo skladnosti koncentracije pravil konkurence ob obstoječi lastniški strukturi.

Neutemeljena prošnja

Urad tudi ugotavlja, da prošnja Infond Holdinga za dovoljenje za prodajo Mercatorjevih delnic — urad je namreč pred meseci več lastnikom Mercatorja, med drugim Infond Holdingu, zamrznil glasovalne pravice — zaradi možnih likvidnostnih težav ni utemeljena. Kot so v obrazložitvi za pridobitev dovoljenja za prodajo zapisali v Infond Holdingu, je ta družba sodelovala pri prevzemu Pivovarne Laško, kjer želi ostati dolgoročni vlagatelj in povečevati lastniški delež, sredstva za nakup pa so doslej zagotavljali s krediti. Zaradi financiranja nadaljnje naložbe v Laškem in drugih naložb pa je nujna prodaja 866.033 delnic oz. 23 odstotkov Mercatorja, saj bi v nasprotnem primeru lahko Infond Holding zašel v likvidnostne težave, kar bi povzročilo, da bi moral svoje naložbe prodati pod ceno, med drugim tudi delnice Mercatorja.

Urad je omenjene navedbe Infond Holdinga zavrnil kot neutemeljene, saj je, kot ugotavlja, iz poročila Banke Slovenije o izpostavljenosti bank do družbe Infond Holding razvidno, da je Infond Holding po zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih med uspešnejšimi družbami.

Spomnimo...

Kot je znano, so v Infond Holdingu zatrdili, da so delež v Mercatorju — pogodba predvideva okvirno ceno 260 milijonov evrov — prodali zaradi postopkov urada za varstvo konkurence v zvezi s koncentracijo lastništva v Mercatorju. V javnosti pa krožijo tudi govorice, da je Infond Holding delnice Mercatorja zastavil.

Prevzem Pivovarne Laško naj bi Infond Holdingu, ki je v večinski lasti družbe Kolonel, ta pa je v lasti podjetja Atka-Prima, ki je v solasti prvega moža Laškega Boška Šrota, financiralo šest bank, ki naj bi posojilo tej družbi odobrile le v treh tednih.

Po odkritju lastništva v Kolonelu, za katerega se je izkazalo, da je lastnik Šrot, naj bi banke dane kredite zahtevale nazaj, nakar naj bi sredstva zagotovil Raiffeisen Investments, zato pa je tudi ustanovil družbo Raishop Holding, in sicer le nekaj dni preden je ta družba podpisala pogodbo z Infond Holdingom. Infond Holding naj bi zato 23 odstotkov Mercatorja na Raishop prenesel kot neke vrste zavarovalnino za prejeto posojilo.