Pri Evropski komisiji so glede domnevnih pogovorov med Slovenijo in Brusljem na temo podaljšanja roka za prodajo NLB redkobesedni. Za STA so zapisali, da spremljajo spoštovanje zavez iz leta 2013. SDH medtem po neuradnih informacijah TV Slovenija finančnemu ministrstvu predlaga triletno podaljšanje roka, torej do konca leta 2020. V SDH to zanikajo.
Ricardo Cardoso, predstavnik za odnose z javnostjo evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager, je za STA povedal, da komisija spremlja spoštovanje odločitve o soglasju k državni pomoči Novi Ljubljanski banki (NLB) v okviru obsežne sanacije bank konec leta 2013, na podlagi katerega naj bi se prestrukturiranje banke s prodajo zaključilo konec leta 2017.
V Bruslju sicer običajno uradno ne komentirajo usklajevanj med članicami in komisijo, je pa iz bruseljskih krogov slišati, da že sama definicija postopka spremljanja zavez, ki jih je dala v tem primeru Slovenija, pomeni redne stike med komisijo in državo.
V zadnjih tednih so se v medijih sicer večkrat pojavljale neuradne informacije, da pogovori na temo podaljšanje roka za prodajo NLB že tečejo, vendar pa naj Slovenija uradne prošnje za podaljšanje še ne bi vložila.
SDH naj bi predlagal podaljšanje roka
V četrtek pa je TV Slovenija poročala, da Slovenski državni holding (SDH) po neuradnih informacijah ministrstvu za finance zaradi prevelikih tveganj predlaga podaljšanje roka za tri leta, torej do konca leta 2020.
Na ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da takšnega predloga SDH še niso dobili. Ob tem so poudarili, da postopek prodaje banke samostojno vodi in o njem odloča SDH.
V SDH pa so v odzivu za nekatere medije poudarili, da v dopisu, ki so ga glede postopka prodaje NLB poslali ministrstvu, niso posredovali predloga za podaljšanje roka za prodajo do leta 2020.
Upravljalec državnega premoženja je sicer nedavno že sporočil, da pripravljalni postopki na prodajo največje slovenske banke po mehanizmu prve javne ponudbe delnic (IPO) tečejo naprej, bo pa odločitev o začetku prodaje sprejeta spomladi, po objavi letnega poročila NLB za leto 2016. Sprva je časovnica govorila o začetku IPO v letošnji jeseni.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je pred dnevi v pogovoru za STA ocenila, da bi bila prodaja NLB ob nekaterih pravnih negotovostih, npr. tistih v zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča o skladnosti izbrisa podrejenih obveznosti podržavljenih bank z ustavo, ekonomsko neupravičena. Poleg tega naj bi bile med temi pravnimi tveganji neuradno tudi tožbe v zvezi s prenesenimi vlogami nekdanje LB na Hrvaškem.
Kot je takrat opozorila ministrica, lahko te pravne nejasnosti močno vplivajo na postopek in na možnost doseganja ustrezne cene. Ob tem je spomnila, da rok za prodajo NLB še ni potekel in da tudi omenjena poteza SDH ne pomeni zaustavitve procesa kot celote.
To so na ministrstvu za finance ponovili tudi v odzivu za TV Slovenija. "Čeprav je SDH odločitev o začetku prodaje NLB preložil na pomlad, to še ne pomeni, da je postopek prodaje zaustavljen ali zamrznjen," so navedli. Zagotovili so, da država zaveze, dane leta 2013, spoštuje, je pa treba razrešiti nekatera pravna vprašanja. Za STA so dodatno zapisali, da je glede tega treba opraviti ustrezno diskusijo z Evropsko komisijo v kontekstu izvajanja omenjenih zavez.
Tudi Cerar govoril o preložitvi prodaje
Ta teden je na temo prodaje NLB v pogovoru za Bloomberg odgovarjal tudi premier Miro Cerar. Povedal je, da bo Slovenija prodajo NLB verjetno preložila zaradi negotovosti glede brexita ter nestabilnosti na finančnih trgih.
Ob tem pa je dodal: "To ne pomeni, da izpodbijamo zaveze. Držali se jih bomo, a v obzir moramo vzeti tudi dogajanje v Evropi in, če bo to treba, nekako reorganizirati časovnico celotnega procesa." Poudaril je tudi, da je to njegovo mnenje, saj nad postopkom prodaje bdi SDH.
Cerar je na to vprašanje odgovarjal tudi ob robu današnjega obiska na Jesenicah. "Za postopek prodaje NLB je pristojen SDH, kot predsednik vlade pa pričakujem, da bo Slovenija spoštovala zaveze, ki jih je dala EU, in izpeljala ta proces," je dejal. Izrazil je pričakovanje, da prodaja nikakor ne bo izpeljana na škodo Slovenije oz. davkoplačevalcev.
"Če bi se izkazalo, da bi prodaja vodila v neko izgubo v prenizki ceni, jo je treba časovno ustrezno reorganizirati. To je moje mnenje in upam, da ga bodo kot pravega prepoznali tudi tisti, ki bodo o tem odločali," je še dejal Cerar.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.