Vlada je danes potrdila predlog privatizacijske komisije in finančnega ministra, da 34 odstotni delež Nove Ljubljanske banke proda belgijski finančni skupini KBC. S kupnino se bo precej zmanjšal javni dolg. Kaj to konkretno pomeni za stanje slovenskih financ in za davkoplačevalce?
Skupna kupnina od prve in druge faze privatizacije bo znašala kar precej, skoraj 130 milijard, kar je več kot deset odstotkov javnega dolga v Sloveniji. To na nivoju stroškov samo v enem letu pomeni več kot 15 milijard prihranka pri stroških servisiranja obresti. V petih letih bo prihranek znašal že 72 milijard, v sedmih pa kar 108 milijard tolarjev. Učinki prodaje se bodo skratka hitro poznali. Verjamem, da bomo lahko večji del denarja s tega naslova namenili za razvojne namene.
Ves čas je v ozadju zgodbe zgodovina stare Ljubljanske banke. Kaj bo, če se vendarle zgodi, da kdo od varčevalcev stare LB iztoži odškodnino, država namreč jamči za 435 milijonov evrov? Bi bila to za Slovenijo katastrofa?
Najprej bi bilo potrebno povedati, da mi v tej pogodbi ne povemo nič drugego kot to, da ni nobene zveze med staro in Novo ljubljansko banko, torej če kdo toži staro, prav za nič ne jamčimo. Mi samo pravimo, da v Sloveniji velja ustavni zakon, za katerega jamčimo in da je v Sloveniji uspela sanacija bank, za katero prav tako jamčimo.
Kaj bo z Novo kreditno banko Maribor? Sami ste že rekli, da bi bilo slabo, če se z njo ne bi zgodilo nič. Kaj se bo torej zgodilo?
V naslednjem tednu se bomo takoj skoncentrirali na problem zaključka tega dela faze privatizacije NKB Maribor. Vsekakor bomo sprejeli odločitev, ki bo pomenila korak naprej. Tudi če bi zaključili to fazo privatizacije in rekli, da razpis ni uspel, bomo predlagali alternative, ki pa morajo v NKBM prinesti dodaten kapital in razvoj.
