Uprava Mercatorja je prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila, da za komentiranje odločitve lastnikov glede prodaje njihovih deležev v družbi ni pristojna. Je pa izrazila stališče do namere, da se skoraj polovični lastniški delež Mercatorja proda strateškemu investitorju — drugi trgovski družbi. Takšna sprememba bi lahko pomembneje vplivala na poslovanje Skupine Mercator, ocenjuje.

Trgovska družba, ki bi pridobila dobrih 48 odstotkov Mercatorja, ki jih skupaj prodajata Pivovarna Laško in Infond Holding, bi namreč morala v skladu s slovensko zakonodajo izvesti prevzem družbe, s čimer bi po veliki verjetnosti postala večinski lastnik družbe. S tem bi Mercator postal odvisni sestavni del druge trgovske verige, kar bi lahko v pomembni meri vplivalo na strateške usmeritve in poslovanje Skupine Mercator.

Uprava meni, da je Skupina Mercator kot največje trgovsko podjetje v regiji in največje slovensko podjetje sposobno samostojno nadaljevati razvoj ter uresničevati poslovno vizijo in začrtane strateške usmeritve. "Podpiramo takšne spremembe lastniške strukture, ki zagotavljajo možnost stabilnega dolgoročnega uresničevanja začrtanih strateških in razvojnih usmeritev skupine Mercator kot samostojne vodilne trgovske družbe v jugovzhodni Evropi," so še zapisali.

Stroka prodajo odsvetuje

Ugledni ekonomisti in gospodarstveniki menijo, da je namero Boška Šrota o prodaji Mercatorja treba preprečiti, saj bi bila to nacionalna katastrofa – od njega je je nemreč posredno odvisnih vsaj 100.000 Slovencev. Ekonomist Jože Mencinger meni, da je prodaja Mercatorja tujcem velika napaka: "Vlada oziroma država bi morala to preprečiti. Saj je enostavno  – imamo Kad in Sod, ki lahko delnice Mercatorja odkupita nazaj, da se vrnemo na stanje, kakršno je bilo." Da slovenskim proizvajalcem in dobaviteljem grozi makroekonomsko velika škoda, trdi tudi Franci Križanič.

V vrsti slovenskih podjetij, ki so življenjsko odvisna od Mercatorja, pa vlada strah. Če bo Šrot prodal 48-odstotni del Mercatorja konkurenčnim trgovcem, bo nastradala vsa slovenska živilsko predelovalna veriga z na tisoče zaposlenimi, saj je s prodajo svojih izdelkov življenjsko odvisna od najboljšega soseda. Mercator je namreč tudi v spornem lastništvu Šrota skrbel za tako imenovani nacionalni interes in dajal prednost slovenskim izdelkom. Do sedaj je v Mercatorju prevladovalo domače meso (okrog 60 odstotkov), na nakupovalnih policah pa je bilo na dosegu rok zloženo predvsem slovensko blago. Tujih izdelokov je bilo manj, ležali so na nižjih policah. Če novi konkurenčni trgovec postane lastnik Mercatorja, pa bo na svojih policah seveda dal prednost svojim dobaviteljem.

Lahko Soršak pomaga?

Kdorkoli bo kupil Mercator, bo moral dobiti dovoljenje varuha konkurence Janija Sorška. To pa ne pomeni, da lahko on prodajo prepreči, če le-ta poteka normalno po zakonih in upoštevajoč ustrezna pravila. Kot je povedal Soršak, postopek nadzirajo.

Srbska Delta se bo potegovala za nakup

Srbska družba Delta Holding bo sodelovala na mednarodnem razpisu za nakup deleža Mercatorja. O svojih namerah bo Delta Holding, ki ima v lasti največjo trgovsko verigo v Srbiji Delta M, gradi pa tudi trgovinski center ob novem nogometnem štadionu v Ljubljani, obvestila Pivovarno Laško in prihodnjo slovensko vlado.

Kot poroča beograjski Blic, bi ta družba z nakupom deleža v Mercatorju hitreje uresničila svoje strateške cilje, postati ena večjih maloprodajnih verig v regiji in Evropi. Delta Holding je sicer največja zasebna družba v Srbiji, v lasti najbogatejšega Srba Miroslava Miškovića.

Za Mercator je poleg Miškoviča interes pokazal še hrvaški Agrokor, ki meni, da je podjetje perspektivno in bo situacijo spremljal še naprej.

Delavci so zaskrbljeni

Medtem pa je Sindikat družbe v sporočilu za javnost izrazil bojazen za delovna mesta. "V kolikor bi večinski delež Mercatorja odkupila velika tuja trgovska veriga, ki ima lastne potenciale, bi posledice za delavce lahko bile usodne, ker bi nekatere poslovne funkcije postale nepotrebne. Novi lastnik bi lahko odpuščal delavce v službah, kjer bi se lahko podvajala delovna mesta oziroma nekatere ključne službe: logistika, podpora maloprodaji, razvojne službe in podobno. V takem primeru bi verjetno prišlo tudi do ukinjanja drugih storitvenih verig, kot so tekstilna in tehnična, za katere morebitni kupec ne bi imel več interesa,“ so zapisali.

Nevarnost vidijo tudi za delavce v živilsko-predelovalni dejavnosti, saj jim je iz izkušenj znano, da tuje trgovske verige v svojem prodajnem programu dajejo prednost svojim lastnim proizvodom pred proizvodi slovenske živilske industrije. Mercator namreč v svojem prodajnem programu ponuja 70% slovenskih proizvodov.

'To je zaključek zgodbe o Mercatorju'

Nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković nad prodajo ni presenečen in je to pričakoval. "To je zaključek zgodbe o Mercatorju. Vse se je s tem začelo in se bo tudi s tem končalo,“ meni. Bojazen delavcev se mu zdi odveč, saj meni, da vsak, ki bo delež družbe kupil, potrebuje dobre sodelavce. Dodaja še, da se na tem mestu lahko vprašamo, ali je zgodba tajkunizacije, ki jo je leta 2005 s prodajo Mercatorja sprožil Janša in kot tajkuna ustvaril Bavčarja ter Šrota, zdaj dokončna. "Mercator je zanimiv za vsakega trgovca, firma je izredno dobra, ima izdelano blagovno znamko in pozna svoj posel,“ je še dodal.