'Prodaja Mercatorja Agrokorju slovenska afera Watergate'

Vlada je na današnji seji naložila Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), ki upravlja državno premoženje, da v okviru svojih pristojnosti na naslednji seji vlade predstavi potek procesa prodaje približno 53-odstotnega deleža v Mercatorju in oceni tveganja, povezana z izvedbo ali neizvedbo prodaje, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Več podrobnosti iz urada niso posredovali, prav tako je bil redkobeseden minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle, Metod Dragonja. Po seji vlade je dejal le, da je vlada danes "razpravljala o poteku postopka za prodajo delnic Mercatorja" in da bo sklepe objavil vladni urad za komuniciranje.

Prodaja naj bi bila v sklepni fazi

Prodaja Mercatorja naj bi bila v sklepni fazi, vlada pa je o postopku prodaje največjega slovenskega trgovca danes razpravljala na pobudo več sindikatov. Ti so Dragonji in ministru za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejanu Židanu konec maja izročili javni poziv proti prodaji Mercatorja Agrokorju.

Dragonja je takrat napovedal, da bo vlada proučila zadnje dogajanje v procesu prodaje in se odločila, kako bo v tem primeru delovala. "Elementov, ki zdaj govorijo v prid običajnim 'fair' pogojem, mislim, da je vedno manj in da pogoji, ki so ponujeni, ne materializirajo tiste strateške komponente, ki jo Mercator ima v tem trenutku, zato da dolgoročno zagotavlja svoje makroekonomske cilje kot eno vodilnih slovenskih podjetij," je takrat dejal Dragonja.

Židan pa je takrat opozoril na številna delovna mesta, ki jih zagotavljata kmetijstvo in sam Mercator. Ta trenutno nima lastnika, ki bi razmišljal dolgoročno. Od vlade je zato pričakoval, da se bo do tega opredelila, da bodo stvari jasne in da se ne bodo dogajale v ozadju. "Čeprav gre samo za posredno lastništvo - država ni neposreden lastnik Mercatorja, posredni pa je, preko državnih bank -, politika nima pravice se ne opredeliti," je dejal.

Nova cena za delnico Mercatorja postavljena pri 86 evrih

Postopek prodaje Mercatorja Agrokorju se je v zadnjih mesecih zavlekel, nazadnje pa je bil rok za izvedbo posla podaljšan do 30. junija. Iz Mercatorja so v torek sporočili, da so z bankami upnicami in lizingodajalci podpisali celovito pogodbeno dokumentacijo za izvedbo finančnega prestrukturiranja skupine, s čimer je zagotovljena dolgoročna finančna stabilnost družbe.

Prestrukturiranje Mercatorjevega dolga je bil Agrokorjev pogoj.
V skladu z aneksom k prodajnemu sporazumu, ki sta ga konzorcij prodajalcev Mercatorja in Agrokor podpisala konec februarja, rok za izvedbo posla pa je podaljšal do 30. junija, je nova cena za delnico Mercatorja postavljena pri 86 evrih. Agrokor naj bi poleg tega Mercator dokapitaliziral v višini 225 milijonov evrov, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov.

Preostanek sredstev naj bi šel za obratni kapital, banke upnice pa naj bi prispevale dodatnih 100 milijonov evrov posojil z namenom ureditve finančnih razmer v Mercatorju.

'Gre za slovenski Watergate'

Politične stranke so zaskrbljene zaradi postopka prodaje Mercatorja Agrokorju, vlada pa molči, pa so na novinarski konferenci poudarili v ZSSS. Ob tem so izpostavili, da gre pri poslu, s katerim se rešuje strateške interese Hrvaške in Italije, za slovenski Watergate.

Pravijo, da so v ponedeljek na naslove 19 političnih strank poslali več vprašanj v zvezi z njihovimi stališči, do srede do polnoči pa so prejeli devet odgovorov, je pojasnil izvršni sekretar pri zvezi Goran Lukič. Med strankami, ki imajo poslance v aktualnem sklicu DZ, se nista odzvali le DL in Zavezništvo Alenke Bratušek.

Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladi Rožič je povedal, da je iz strankarskih odgovorov mogoče sklepati, da prodajni postopek skrbi vse v Sloveniji, razen "dveh bankirjev", in sicer predsednikov uprav NLB in NKBM Janka Medje in Aleša Hauca.

Da so banke sprva kot razlog za nujnost prodaje Agrokorju navajale potrebo po takojšnjem pritoku sredstev, s katerimi bi kreditirale podjetja, in da zdaj problema pomanjkanja kapitala v finančnem sistemu ni več, pa je spomnil predsednik ZSSS Dušan Semolič. "To kaže na pokvarjenost tega sistema," meni.