Mercatorjev trgovski center v Novem Beogradu je treba zasesti, saj bi s tem, po Šešljevem mnenju, spravili k pameti tudi oblast. Beograjski mediji Šešljevega poziva niso komentirali, predsednik parlamenta Dragoljub Mičunović pa je izrazil upanje, da ga ljudje ne bodo vzeli resno.
Mercatorjev trgovski center, ki so ga odprli lanskega decembra, je v kratkem postal izredno priljubljen. Precej nezadovoljna pa so beograjska konkurenčna trgovska podjetja. V enem izmed njih, v Delti, so vladi celo očitali, da je dovolila Mercatorju vstop na srbsko tržišče, ni pa poskrbela za reciprociteto. Predstavniki Delte naj bi lanskega avgusta v Ljubljani poskušali dobiti prostor za gradnjo svojega trgovskega centra. Ponudbe pa so baje bile izredno neugodne. Neuradno pa je slišati, da gre le za izgovor, saj naj bi v Delti, po obisku v Ljubljani, ugotovili, da je za podjetje precej ugodnejši nastop na manj izbirčnem tržišču republike Srbske.
Javnost pa je kar precej vznemirila tudi odločitev jugoslovanskih oblasti, da s Slovenijo ne podpišejo že dogovorjenega sporazuma o prosti trgovini. Podpredsednik zvezne vlade Miroljub Labus je šele pred kratkim povedal, da so se na to odločili, saj menijo, da za Jugoslavijo ta sporazum ne bi bil posebno pomemben. Veljal bi le kratek čas do slovenskega vstopa v Evropsko unijo, ki pa je Jugoslaviji že odobrila posebne carinske ugodnosti.
Slovenske naložbe na tleh nekdanje Jugoslavije
Mercator je imel v Srbiji že nekoč svojo veleblagovnico v Novem Beogradu. Marta Kos Marko, podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije, pravi, da pravno-premoženjska vprašanja še niso rešena. Sukcesijski sporazum ureja premoženje na državni ravni, vse, kar pa so imela slovenska podjetja v času nekdanje Jugoslavije v Srbiji, pa ostaja nerešeno in se mora v prihodnosti rešiti. Seveda računamo v prid slovenskim podjetjem. Nikakor pa ne bomo pozabili na takšna podjetja,« še dodaja Marta Kos Marko.
Glede zadnjih dogodkov na Hrvaškem po mnenju Kos Marko ne gre za odprta vprašanja med državama. Vprašanje Ljubljanske banke je bil problem v preteklosti, ki je vsaj do določene mere zaviral še večji razvoj gospodarskih odnosov. Gre vendarle za paradoks, po eni strani je Hrvaška naš najpomembnejši gospodarski partner, ko gre za investicije, saj gre tja od 40 do 50 odstotkov naših investicij. Zadovoljni so z našimi investitorji, smo dobri delodajalci, pravi Marta Kos Marko. Po drugi strani pa gre seveda za podobno vprašanje, kot je bilo tudi v Sloveniji, nacionalnega interesa in to je tisto javno mnenje, s katerim se spopada tudi hrvaška vlada.
Ponudbe za sodelovanje ali vlaganja v slovenska podjetja so trenutno predvsem iz Hrvaške. To se je v lanskem letu z Valkartonom tudi zgodilo. Za ostale dele nekdanje Jugoslavije pa je potrebno povedati, da, ko bodo njihova podjetja toliko uspešna, da bodo ustvarjala veliko dobička, bodo seveda vsaj po oceni Gospodarske zbornice na veliko prihajala tudi v Slovenijo. Tu glede tega ne delajo razlik, saj so vsa tuja podjetja dobrodošla.
