Problem je siva ekonomija

Slovensko gospodarstvo se že dolgo sooča s problemom plačilne nediscipline in sive ekonomije, ki sta po oceni generalnega sekretarja OZS Viljema Pšeničnyja v krizi skoraj neobvladljiva. Ta problema sta izpostavljena v letošnjih zahtevah slovenske obrti, o katerih bodo govorili tudi na srečanju v Portorožu.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek, letošnji Dnevi slovenske obrti in podjetništva – ti bodo v četrtek in petek v Portorožu – sovpadajo s krizo, ki jo obrtniki in podjetniki preživljajo.

Obrtnike po njegovi oceni v obup spravljajo tudi padec v gradbeništvu, pomanjkanje dela in siva ekonomija. Plačilna nedisciplina je velik problem, zato OZS poskuša za obrt in podjetništvo izboriti čim boljše pogoje za gospodarjenje, pomagati iz krize in od vlade "dobiti nekaj pametnih rešitev".

Po njegovi oceni je v Sloveniji še vedno veliko nedorečenih stvari. Nedorečena je delovnopravna zakonodaja, nemoderna socialna zakonodaja, nerešena pokojninska zakonodaja, mogoče tudi zdravstvena, je naštel in dodal, da obrtnike to "spravlja v obup", saj ocenjujejo, da se bo del tega prenesel na njih. "Mi pa zahtevamo, da se niti za evro ne poveča obremenitev gospodarstva," je izpostavil.

Iz krize nas lahko potegnejo dobra podjetja

"Verjamemo, da bo Slovenija po krizi dežela malega, srednjega in mikro gospodarstva in da bo bazirala na dobrih podjetjih, ki imajo perspektivo, dobre izdelke in so globalizirana," je dejal.

Dodal je, da so letos v zahtevah izpostavili 93 najbolj perečih zahtev, 39 je neuresničenih iz prejšnjih let, 54 pa je novih. Od lanskih zahtev je bilo 35 odstotkov uresničenih. "Če gledamo na tiste, ki smo jih v smislu krizne zakonodaje zahtevali, je izplen velik," je poudaril in dodal, da je vlada 61 odstotkov njihovih pobud prenesla v zakonodajo.

Pšeničny je izrazil veselje, da je bilo toliko zahtev uresničenih, vendar pa se dve – plačilna nedisciplina in siva ekonomija – vlečeta že mnogo let. Ocenil je, da je končno nastopil čas, da glasno in jasno povedo, da bosta Slovenijo iz krize v nov razvojni cikel potegnila gospodarstvo in jasna vizija, kaj hočemo z gospodarstvom narediti.

Dodal je, da bodo iz krize vodili uspešni podjetniki ter produkti in storitve prihodnosti. Takoj je treba po njegovi oceni koncentrirati misli in razmišljanje, kako in od česa bodo dodano vrednost v prihodnjih letih povečevali.

O tem bo tekla beseda tudi v Portorožu, kjer pa po njegovih besedah ne bodo govorili le o težavah, temveč bodo skušali odpirati perspektive. Razmere v malem gospodarstvu so sicer še vedno težke, kljub nekaterim znakom oživljanja v Evropi. "Mi posebnih širših pozitivnih trendov še ne opazimo," je dejal in dodal, da nekateri posamezniki sicer opažajo oživljanje.
Velik problem je tudi trg dela. Slovenija je po raziskavi o globalni konkurenčnosti splošno na 37. mestu med 133 državami na svetu, na področju trga dela, fleksibilnosti pa na 119. mestu.

Pomočnik genealnega sekretarja Dušan Krajnik je predstavil projekt Socisklad, v okviru katerega se bodo v Portorožu zvrstile tri okrogle mize. Namenjen je krepitvi socialnega dialoga na področju delovnopravne zakonodaje. Projekt, ki predvideva tudi sklad za odpravnine, je vreden 270.000 evrov, 85 odstotkov je sredstev iz evropskega kohezijskega sklada, iztekel pa se bo maja 2011.