Pripravljen zakon za ureditev problematike posojil v frankih

Združenje Frank namerava še ta mesec v obravnavo v DZ posredovati predlog zakona, s katerim bi uredili problematiko posojil v švicarskih frankih. Gre za približno 16.000 posojil, pri katerih bi valuto spremenili iz švicarskih frankov v evre, je povedala predsednica združenja Alja Pestar.

Zakonski predlog so združenju pomagali pripraviti na Inštitutu za ustavno pravo. Kot je zapisano v njem, bi posojilne pogodbe ostale v veljavi, iz njih bi izločili le nepošten pogoj, to je - kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila Pestarjeva - nominacijo v švicarskih frankih oz. valutno klavzulo.

Zakon bi zajel posojilne pogodbe, sklenjene v obdobju med letoma 2000 in 2010, in je širši od podobnega hrvaškega zakona, saj bi zajel vse kredite v švicarskih frankih - tako že odplačane in konvertirane kot še aktivne in tudi tiste, katerih terjatve so bile prodane.

"Z zakonom o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih želimo izenačiti pogoje kreditojemalcev v švicarskih frankih s pogoji tistih, ki so takrat najemali kredite v evrih," je povedala.

Pri njegovi pripravi so iskali najbolj pravično rešitev tudi za banke. Zato so predvideli zvišanje skupne obrestne mere na način, da se pogoji kreditojemalcev izenačijo s pogoji tistih, ki so v tistem času najemali kredite v evrih.

Skupna obrestna mera se bo tako s konverzijo zvišala, in sicer s spremembo iz obrestne mere libor in s pogodbo dogovorjenega pribitka v euribor in dogovorjeni pribitek. Banke bi torej s preoblikovanimi pogodbami ustvarile toliko dobička, kot je običajen za posojila v evrih, je povedala Pestarjeva.

Ob tem je spomnila, da je pred kratkim na sodišču uspela prva tožba posojilojemalca zoper banke. Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč presodilo, da je pogodba nična. "Če bodo vse nične, banka ne zasluži nič, v našem primeru pa bi zaslužila," je dejala.

Problematika posojil v švicarskih frankih se je pojavila potem, ko je švicarska centralna banka januarja 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom precej poskočila, s tem pa so se drastično dvignili tudi mesečni obroki odplačevanja kreditov.

Po podatkih iz konca leta 2014 je takšnih posojil približno 16.000, je povedala Pestarjeva. Finančnih posledic za proračun po njenih besedah ne bo, zakon pa bi razbremenil sodišča, saj posojilojemalcem ne bi bilo treba vlagati tožb. Teh je trenutno vloženih približno 80.

Na kakšen način bodo predlog zakona vložili v DZ, še ne vedo. "Naš interes je, da ga podprejo vsi, saj gre za neko splošno urejanje pravic," je dejala. Če zakon ne bo sprejet, razmišljajo o iskanju pravice na Evropskem sodišču za človekove pravice ali pa vložitvi kolektivne tožbe.

Medtem pa že dobivajo namige, da poskušajo banke preprečiti uveljavitev zakona. Avgusta so namreč v združenju prejeli anonimno sporočilo, ki nakazuje na nekorektno delovanje bank in napeljuje tudi na podkupovanje sodnikov in poslancev. Zato so podali prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije in državno tožilstvo.