'Pripravite se na generacijo Z, ki bo drugačna in bolj zahtevna'

Generacija Z, postmilenijska generacija, I-generacija. To so termini, ki opredeljujejo generacijo, ki še ni vstopila na trg dela, pojasnjuje naša sogovornica Tina Kozic Kolšek iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Pojavljajo pa se že opozorila delodajalcem, naj se pripravijo na prihajajočo generacijo, saj bo drugačna, bolj zahtevna, pripoveduje naša druga sogovornica Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti.

Globalno se sicer že nakazujejo različni dejavniki, ki vplivajo na prihajajočo generacijo - nekajletna recesija v gospodarstvu, vedno večja potreba po fizičnem varovanju oseb in objektov, nova komunikacijska tehnologija … Ob tem pa Boštjančičeva poudarja, da vpliv generacije - torej obdobja, v katerem je bil posameznik rojen - v manjši meri vpliva na stališča in vrednote do dela. Večji vpliv imajo drugi dejavniki, kot so osebnost, ožje in širše socialno okolje ter politična in ekonomska situacija.

Pred delodajalci velik izziv - kako najti visoko motivirane in zagnane posameznike

Pred delodajalci je glede na vzgojo, ki so je deležni današnji najstniki, precej velik izziv - kako najti visoko motivirane, zagnane, vztrajne posameznike in tudi kandidate, ki bodo čutili pripadnost do dela, poudarja psihologinja. Šefi so že danes zaskrbljeni, saj res dobre delavce težko najdejo. Najstnikom oziroma bodočim iskalcem zaposlitve bo manjkalo različnih življenjskih izkušenj, ker so starši prepogosto stvari opravljali namesto njih. Soočali pa se bodo tudi s pomanjkanjem samozavesti, ki jo, po besedah psihologinje, posameznik krepi, ko se loteva novih spretnosti in izzivov.

Če je generacijo Y zaznamovala recesija in z njo povezani slabši ekonomski položaj ter pomanjkanje služb, pa za generacijo Z tega še ne moremo vedeti, pripoveduje Boštjančičeva. Glede na trenutno gospodarsko situacijo bo nanje vplivala predvsem množičnost in hitrost informacij, potreba po nenehnem razvoju, učenju, spreminjanju ter odprtost s svetom, dodaja.

Spletna komunikacija namesto osebne

To je generacija, ki je močno vpeta v splet, saj so njeni predstavniki rojeni po popularizaciji interneta, pojasnjuje Koziceva. "Oni so tisti, ki delajo premike od računalnika na mobilne naprave in od tekstovnih k video vsebinam in to skušajo vkomponirati tudi v delo, s katerim se bodo ukvarjali." Ker so videli, v kakšnih razmerah delajo njihovi starši, kakšno je stanje na trgu dela, so odločeni, da bodo neodvisni in to velikokrat vodi do želje po podjetništvu. "Posedujejo znanja, ki so potrebna za uporabo in za najbolj možno izkoriščanje naprednih tehnologij, kar pa zna koristiti podjetjem, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo," meni Koziceva.

Boštjančičeva pa poudarja, da bo to generacija, ki bo prva jasno opozorila, da trenutni šolski sistem ni več ustrezen. Prepričana je, da bomo morali predstavnike generacije Z na izobraževalni poti naučiti, kako selekcionirati informacije, kako presoditi, katere informacije so prave in katere zgolj izmišljene. "Večopravilnost, katere del je tudi stalna spletna vpletenost, kaže na nižjo delovno učinkovitost ter višjo raven stresa." Spletna komunikacija pa je tudi eden od razlogov, da tej generaciji primanjkuje izkušenj z osebno komunikacijo, ki pa je na delovnem mestu neizogibna. "Predvsem pa so dobre veščine komuniciranja v ospredju pri pogajanjih, prodaji, v konfliktnih situacijah, in vsekakor tudi pri vodenju," še dodaja Boštjančičeva.

Neskončno možnosti in priložnosti, a pomanjkanje vztrajnosti in jasnih ciljev

Vsekakor pa bo to generacija, ki ji bo primanjkovalo vztrajnosti in jasnih ciljev, pravi naša sogovornica. Imeli bodo neskončno možnosti in priložnosti, a vprašanje je, ali jih bo res motivirala le kariera in uspeh. Meni, da bodo glede na trenutne trende predstavniki generacije Z iskali bolj kratkoročne zaposlitve, projektno delo, delo, pri katerem bodo lahko dokazovali individualne sposobnosti, smer zaključene izobrazbe pa bo postajala vedno manj pomembna, še veliko pogosteje kot predhodne generacije pa bodo iskali priložnosti v tujini.

Iz hobija bodo ustvarili posel, meja med delom in prostim časom ne bo jasna

Meja med biti v službi in biti doma bo v prihodnje vedno bolj zabrisana, nadaljuje Boštjančičeva. Tudi zato se v svetu že pojavljajo smernice, kako naj strokovnjaki in delodajalci potegnejo jasno ločnico med delom in prostim časom. "To bo eden ključnih načinov, da ohranjamo duševno blagostanje ter fizično zdravje zaposlenih."

Koziceva pripoveduje, da se je generacija Z zaradi gospodarske krize začela bolj zavedati stanja okoli sebe, zato zanje velja, da so bolj iznajdljivi kot milenijci. Njihova iznajdljivost se bo kazala tudi v tem, da bodo bolj pripravljeni "tvegati" in iz hobija poskusili ustvariti posel. So popolnoma digitalna mladina, saj so že od rojstva vpeti v digitalno okolje in že v zgodnjih letih začnejo graditi lastno blagovno znamko, ki jo kasneje izkoristijo sebi v prid, saj poznajo moč družbenih medijev, pojasnjuje Koziceva. Ob tem pa opozarja, da je slabost tega, da so podvrženi preveliki količini informacij, to, da hitro pozabljajo in imajo kratkoročen spomin.

Prva zaposlitev le odskočna deska

Svojo prvo zaposlitev bodo verjetno dojemali kot odskočno desko za svojo sanjsko službo in ne kot delovno mesto za celo življenje. Želijo si delovnega okolja, ki bo oblikovano po njihovih željah in preferencah. "Velja pa dodati, da so to predvidevanja in napovedi," poudarja Koziceva.

V primerjavi z milenijci bodo bolj osredotočeni na iskanje zaposlitve. Službo želijo najti relativno hitro in v to so pripravljeni vložiti čas. Ta način razmišljanja je, pripoveduje Koziceva, najverjetneje posledica tega, da so bili priča temu, kako so nekateri milenijci s težavo našli ustrezno službo. Po drugi strani pa bo moral delodajelec tej generaciji pokazati, da je kultura podjetja fleksibilna in jim tudi omogočiti priložnost za učenje in rast znotraj delovnega časa, še poudarja naša sogovornica.

Nove vrednote, nove tehnologije in nov način komuniciranja, a hkrati prenos izkušenj in znanj med generacijami

"Glede na rezultate raziskav lahko sklenemo, da bo tako kot vedno prihajalo do asmiliacije kot tudi do akomodacije v poslovno okolje," pripoveduje Boštjančičeva. S prihodom novih generacij namreč vedno prihajajo tudi nove vrednote, nove tehnologije in tudi drugačen načini izražanja in komuniciranja.

Kot še dodaja psihologinja, so novosti najprej starejšim generacijam neznane, počasi pa prihaja do prenosa znanj v obe smeri. In sicer starejši zaposleni učijo mlajše in nanje prenašajo svoje izkušnje, mlajši pa v organizacije prinesejo nova spoznanja, sveže znanje, več optimizma ter vedenja o uporabi novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, dodaja Boštjančičeva.

Glede na dosedanje izkušnje pa predstavniki različnih generacij vedno uspejo komunicirati tako, da pridejo drug drugemu nasproti, zaključi.