Ker se v Sloveniji krepijo pritiski na rast plač kot posledica visoke gospodarske rasti, demografskih gibanj in nedorečene plačne politike v javnem sektorju je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravil analizo plač in plačne politike, ki jo je v. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle predstavil na današnji konferenci Plače: med stimulativnim plačilom in vzdržnostjo javnih financ. Vlada bi si morala v aktualni razpravi o plačah tako v javnem kot zasebnem sektorju po mnenju Umarja kot ključni cilj zadati rast produktivnosti. Ta naj bo merilo za rast plač, pri čemer je treba pustiti nekaj prostora za fleksibilno nagrajevanje oz. nagrajevanje tistih, ki si to zaslužijo.
Poudaril je, da je treba pri sprejemanju ukrepov plačne politike v javnem sektorju, kjer zdaj sindikati čakajo na čimprejšnji začetek pogajanj z vlado, upoštevati tako imenovan demonstracijski učinek – to pomeni, da se bo povečevanje plač v javnem sektorju prelilo v povečevanje plač v zasebnem.
Primerjava plač v enem in drugem sektorju je pokazala, da je plačna premija, ki izraža razlike v plačilu za primerljive poklice, v javnem sektorju med srednje- in visokostrokovnimi poklicnimi skupinami negativna. V letih 2012 in 2013 se je ta zaradi znižanja plač v javnem sektorju še poglobila, kar prispeva k težavam pri iskanju ustrezno usposobljenih kadrov.
Zaposleni s primerljivimi značilnostmi so v javnem sektorju plačani relativno manj kot v zasebnem sektorju v poklicih, kot so strokovnjaki za različne vede, tehniki in pisarniški uradniki, medtem ko so poklici za preprostejša dela plačani relativno več. Višina negativne premije za prve je v povprečju med pet in 15 odstotkov, za druge, torej preprostejša dela, pa pozitivna v višini 20 odstotkov.
Zaradi pomanjkanja kadra na udaru tudi zasebni sektor
S pomanjkanjem kadra se sooča tudi zasebni sektor, na kar poleg tega, da se stopnja brezposelnosti približuje dolgoročni ravnovesni ravni, vplivajo prehajanje tuje delovne sile (ki pride v državo, a jo kmalu tudi zapusti) ter demografska gibanja, saj se na trgu dela zadrži premalo delavcev v starostni skupini nad 55 let.
Kaj pa nagrajevanje?
Analiza Umarja kaže tudi na to, da plačni sistem v javnem sektorju dopušča premalo fleksibilnosti pri nagrajevanju. Nagrajevanje v zasebnem sektorju se je v času krize preoblikovalo tako, da se je v primerjavi s fiksnim zneskom povečal variabilni znesek nagrajevanja, medtem ko v javnem sektorju tega zaradi varčevalnih ukrepov sploh ni bilo.
Ob sprostitvi varčevalnih ukrepov in zahtevah za večje plače bi bilo v javnem sektorju treba pustiti nekoliko manevrskega prostora, da se lahko ustrezno odziva tudi na spremembe v gospodarskem okolju ter zagotovi dolgoročno skladnost gibanja plač in produktivnosti.
V javnem sektorju plače višje za 25 odstotkov
Kot je še ugotovil Umar, so plače v javnem sektorju v zadnjih letih višje od plač v zasebnem v povprečju za približno 25 odstotkov. A zakaj je tako, kaže primerjava, da ima v javnem sektorju izmed vseh zaposlenih približno 60 odstotkov visoko izobrazbo, medtem ko je v zasebnem sektorju takšnih približno 35 odstotkov. Tudi struktura poklicev je precej različna – v javnem sektorju je delež poklicev z več zahtevanimi specifičnimi veščinami skoraj 50-odstoten, v zasebnem je precej manjši.
KOMENTARJI (345)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.