Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je uvodoma povedal, da se zaveda, da živimo v turbulentnih časih in razume, da mora biti zato proračun bolj fleksibilen, a je opozoril, da bomo primanjkljaj morali plačati davkoplačevalci. "Za primanjkljaj bomo morali vzeti kredite. K temu pa moramo prišteti še stroške financiranja proračuna. Hkrati ne vemo, kako se bo ta denar porabljal," je povedal. Dodal je, da pet tednov pred novim letom, ne vemo, na kak način bo vlada pomagala gospodinjstvom in gospodarstvu. "Živimo v negotovosti," meni vodja poslanske skupine.
Finančni minister Klemen Boštjančič je te očitke zavrnil. Dejal je, da se zaveda, da je primanjkljaj visok in da kot finančni minister ni zadovoljen s tako visokim primanjkljajem. "A primanjkljaj je tako visok zaradi sprejetja raznih zakonskih aktov in uredb, s katerimi je država v zadnjih letih izrazito večala potrošnjo. Proračunski izdatki trenutno presegajo proračunske prihodke. To pomeni, da četudi nič ne naredimo, imamo že velik primanjkljaj. In to je dolgoročno nesprejemljivo. Večina prejšnjih vlad je sprejemala ukrepe, ki so bili všečni, a so vrtali luknjo v proračun. Pri tem je bila najbolj uspešna prejšnja vlada," je povedal minister.
"Del proračuna, ki je rezultat te vlade, pa je 1,2 milijardi proračunske rezerve, ki bo za razliko od prejšnje vlade, porabljena izključno z zakoni, ki jih bo sprejel parlament. Vse bo šlo za boj z draginjo, največji del tega za to, da bodo gospodinjstva in gospodarstva plačala energijo (elektriko in plin) po bistveno nižjih cenah, kot so tržne cene," je še pojasnil Boštjančič.
Horvat je na to odvrnil, da po njegovem mnenju investicije v zdravstvo niso vrtanje luknje v proračun. Izpostavil je, da so v zadnjih desetih letih za te investicije namenili približno dve milijardi evrov. Nadaljeval je z očitki trenutni vladi. "V tej draginji jaz ne poznam države, ki bi višala davke dohodninskim zavezancem. Tu je napaden predvsem srednji sloj. To je nelogično. Na finančnem ministrstvu pravijo, da je zakon o dohodnini eden ključnih instrumentov za stabilizacijo javnih financ. A to ni res. Učinki bodo 70 ali 80 milijonov, celotna potrošnja pa 16,7 milijarde," meni vodja poslanske skupine.
Boštjančič je odvrnil, da za prihodnje leto pripravljajo obsežno davčno reformo, ki bo obsegala vse davke. "Tega v Sloveniji v zadnjih 20 letih ni storil nihče. Zaradi tega je v državi zmeda. Obsežno reformo napovedujemo že od predvolilne tekme dalje. Po volitvah pa smo se veliko usklajevali tudi s socialnimi partnerji in s tem predlogom nato prišli v parlament. Pri vsem tem pa smo upoštevali tudi amandmaje opozicije, a je ta kljub temu zavrnila predlog," je povedal. Dodal je, da je trditev opozicije, da država zvišuje davke, deplasirana. "Reforma prejšnje vlade pomeni, da bi glede na letošnje leto 230 milijonov manj davkov pobrali. To, kar smo mi predlagali, pa pomeni samo 60 milijonov razlike več. In še zmeraj gre za to, da bodo imeli ljudje potem v naslednjem letu bistveno več. Je pa res, da smo prerazporedili stvari. Več olajšav smo na primer ponudili mladim in socialno ogroženim," je dodal.
Horvat je dejal, da Boštjančičeve besede ne držijo. "To ni res. Če bi naš zakon o dohodnini, ki je bil sprejet marca letos, ostal v veljavi, bi to pomenilo, da bi ljudje prihodnje leto imeli več neto prihodka. S tem novim zakonom, ki je zdaj v parlamentarni proceduri, pa bodo ljudje naslednje leto imeli nižje neto plače."
Boštjančič je na to odvrnil, da reforma tistim, ki imajo bruto plačo do 10.000 evrov, za naslednje leto prinaša višje neto plače. Poudaril je še, da je Slovenija v zgornji polovici držav EU, v katerih bodo najbolj pomagali gospodinjstvom in gospodarstvu. "Prepričani smo, da bo ekspanzivna fiskalna politika pripomogla k temu, da bo slovensko gospodarstvo v boljši štartni poziciji," je zaključil finančni minister.
Horvat pa je za konec obljubil, da bodo v komisiji za nadzor javnih financ, katere član je tudi sam, zelo podrobno spremljali realizacijo proračuna.
KOMENTARJI (146)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.