Banka Slovenije je v danes objavljenem poročilu o stabilnosti slovenskega bančnega sistema zapisala, da se bodo prihodnje leto banke soočale z večjimi izzivi kot letos. Zaostrovanje gospodarskih razmer v bančnem sistemu se je pokazalo v močno povišanih stroških oslabitev in rezervacij ter posledično v 40-odstotnem zmanjšanju dobička pred obdavčitvijo v letošnjih prvih desetih mesecih. Hkrati bo prihodnje leto s podaljševanjem stagnacije kreditne aktivnosti še naraščalo dohodkovno tveganje, zaradi česar bo dobiček bančnega sistema prihodnje leto verjetno še nižji od letošnjega.

Razmeroma hitro se povečuje tudi kreditno tveganje, kar že kažejo nekateri kazalniki, kot so naraščanje zamud komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank, povečanje deleža nedonosnih terjatev in prehajanje iz najvišjih bonitetnih skupin A in B v skupino C. Banke so se na to, kot piše v omenjenem poročilu, odzvale na dva načina. V prvi polovici leta so močneje zaostrile kreditne standarde, najpogosteje s povečevanjem pribitkov ter zahtevanim kakovostnejšim zavarovanjem posojil, predvsem v obliki nepremičnin. Obenem so močno povečale stroške oslabitev in rezervacij.

Pomembno bo usklajevati kapitalsko ustreznost

Kapitalska ustreznost oz. absorpcijska sposobnost prevzemanja tveganj zaradi vztrajnega naraščanja kreditnega tveganja in zmanjševanja dobička tako po navedbah centralne banke postaja pomembnejši dejavnik zagotavljanja stabilnosti bančnega sistema. Zato je za uprave in lastnike bank posebej pomembno, kako bodo leta 2010 usklajevali kapitalsko ustreznost bank z naraščanjem kreditnega tveganja.

Ob tem bodo morale banke skrbno ocenjevati, kaj bi za njihovo kreditno aktivnost na eni strani ter financiranje na drugi strani pomenilo naraščanje stroškov financiranja, pravijo v centralni banki.

Poleg tega v Banki Slovenije navajajo, da je bilo tveganje, povezano z zagotavljanjem ustreznih virov, letos s posegi države in evrosistema omejevano v kratkem obdobju, ki se izteka.

Povečevanje financiranja z dražjimi viri pa bo leta 2010 za banke pomenilo večje razlike v strukturi virov financiranja ter dodatni pritisk na racionalizacijo poslovanja – tudi v obliki konsolidacij.

Slovenski bančni sistem je sicer doslej kljub zaostrenim razmeram ohranjal ustrezno raven solventnosti s kapitalsko ustreznostjo v višini 11,6 odstotka ter kapitalsko ustreznostjo prvega reda v višini 9,3 odstotka. Ta je nad povprečjem EU, obenem pa je tudi porazdelitev kapitalske ustreznosti nekoliko ugodnejša kot v povprečju EU.

Kljub izboljšanju kapitalske ustreznosti skupine majhnih domačih bank pa ta ostaja nižja kot pri primerljivih bankah v EU, manj primerna je tudi struktura kapitalskih zahtev, v kateri se zrcali profil tveganosti, ugotavljajo v Banki Slovenije in dodajajo, da bo prav ta skupina bank v aktualnih finančnih razmerah najtežje zagotavljala dodatne dokapitalizacije.