Prihaja evro

Finančni ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju prižgali dokončno zeleno luč za uvedbo evra v Sloveniji s 1. januarjem 2007.

Sprejeli so namreč pravne podlage za takšen korak ter določili končno menjalno razmerje med slovenskim tolarjem in evrom, ki bo znašalo 239,640 tolarja za evro.

S sprejemom pravnih podlag - odločitve, ki Sloveniji dovoljuje uvedbo evra kot njene valute, ter uredbe o stalnem menjalnem tečaju - se je na strani EU formalno sklenil postopek odločanja o prvi širitvi evroobmočja po uvedbi evrske gotovine leta 2002.

Za Slovenijo pa delo še ni končano. Država mora namreč izpeljati praktične priprave na uvedbo nove valute ter med drugim tudi zagotoviti, da bodo že s 1. januarjem državljanom na voljo slovenski evrski kovanci.

Denarna suverenost v roke ECB

Z uvedbo evra bo Slovenija svojo denarno suverenost položila v roke Evropske centralne banke, ki s sedeža v Frankfurtu vodi skupno denarno politiko članic evroobmočja. Odpovedala se bo svoji nacionalni denarni enoti prešla na evro, ki ga trenutno uporablja 12 od 25 držav članic EU.

Čeprav bo izgubila denarno suverenost, bo država še vedno vpeta v oblikovanje denarne politike evroobmočja. Guverner Banke Slovenije - funkcijo opravlja Mitja Gaspari - bo z vstopom Slovenije v evroobmočje postal član sveta guvernerjev, osrednjega organa odločanja v ECB, ki je pristojen za definiranje denarne politike in ki daje navodila izvršnemu odboru ECB, ki to politiko uresničuje.

Uvedba evra bo pomenila predvsem poenostavitev poslovanja za podjetja in potrošnike, manj pa bo tudi tveganj, je dejal Gaspari. Po vstopu v evroobmočje bodo po besedah Gasparija poenostavljene tako gospodarske transakcije kot tudi primerjave cen proizvodov in storitev.

Omenjeni dejavniki bodo po mnenju guvernerja Banke Slovenije prispevali k hitrejši gospodarski rasti in razvoju Slovenije, kar se bo odrazilo tudi na doseganju višjega osebnega standarda prebivalcev Slovenije.

Gaspari in finančni minister Bajuk sta se v Bruslju strinjala, da potrditev končnega tečaja, ki nepreklicno določa menjalno razmerje med tolarjem in evrom pri 239,64 tolarja za evro, pomeni dokaz, da je Slovenija v času svojega dveletnega članstva v evropskem sistemu menjalnih tečajev ERM II vodila kredibilno politiko.

V zvezi s praktičnimi pripravami na prevzem evra, ki sedaj stopajo v središče pozornosti, pa je Gaspari dejal, da pri nobenem velikem projektu ne gre brez težav, pri čemer je važen predvsem način upravljanja oz. soočanja z njimi.

Povabilo Bajuku

Sicer pa nove naloge z vstopom v evroobmočje ne čakajo le guvernerja, temveč tudi finančnega ministra Andreja Bajuka, ki bo postal član evroskupine, to je skupine finančnih ministrov članic z evrom. Skupina se, enako kot finančni ministri EU sestaja vsak mesec in dejansko sprejema vse ključne gospodarsko-finančne odločitve, ki so vezane na delovanje evroobmočja.

Evroskupina je Bajuka povabila, naj se njenih srečanj začne udeleževati že septembra.

Bajuk je po odločitvi Sveta finančnih ministrov EU dejal, da si sedaj država ne more privoščiti neizvajanja strukturnih reform. Ob tem je minister izpostavil reforme na področju pokojninskega sistema ter napovedal, da bo sveženj reform v državnem zboru predstavljen v septembru.

Uspeh Slovenije na poti v evroobmočje je po Bajukovem mnenju predvsem posledica "koordinacije med monetarno in fiskalno politiko", svoj prispevek pa so, tako Bajuk, dali tudi socialni partnerji, ki so se sporazumeli o in tudi izvajali restriktivno plačno politiko.

Podjetniki in trgovci so zadovoljni

Ob današnji dokončni zeleni luči za vstop Slovenije v evroobmočje trgovce najbolj veseli nespremenjeno končno menjalno razmerje med tolarjem in evrom. "Ker je tečaj enak tistemu, ki so ga trgovci uporabljali za dvojno informativno označevanje cen, jim bodo prihranjeni administrativna opravila in dodatni stroški sprememb označevanja," je povedala sekretarka Združenja za trgovino pri GZS Mateja Tilia.

V slovenskih podjetjih so prepričani, da se bo z uvebo evra poslovanje poenostavilo, finančne transakcije bodo hitrejše in cenejše, ocenjujejo. Na evro so podjetja dobro pripravljena, bistvenih sprememb pa ne pričakujejo, saj jim poslovanje s skupno evropsko valuto že dolgo ni več tuje.V največjem slovenskem izvozniku, velenjskem Gorenju, so izrazili upanje, da bo "evro vnesel več zanimanja za vlaganja v slovensko gospodarstvo".

V nasprotju s podjetniki in trgovci pa so predstavniki sindikatov prepričani, da bosta uvedba evra in vstop Slovenije v evroobmočje prinesla tudi negativne posledice. Predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj meni, da bi večji nadzor nad javnimi financami lahko pripeljal do razbremenjevanja gospodarstva in plač, predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča pa skrbi, da bi vlada povečan nadzor izrabila za zniževanje izdatkov na področju socialne države.

Ena od pozitivnih posledic uvedbe evra bi lahko bilo stabilnejše gibanje cen, je prepričan Rebolj. Pri pogajanjih o politiki plač doslej inflacije v določenih obdobjih nismo mogli niti loviti, kaj šele, da bi jih lahko zvišali izven okvira inflacije, je pojasnil.

Semolič se boji, da bo vlada večji nadzor nad javnimi financami izkoristila za pritisk na socialne in delavske pravice ter zniževanje proračunskih izdatkov na področju socialne države. "Vlada bo verjetno izkoristila to kot alibi za zniževanje socialnih pravic," je dejal Semolič.

Med večjimi bojaznimi je Rebolj izpostavil morebitne podražitve. Prepričan je, da je dvig cen nujno preprečiti. Tri mesece po uvedbi evra bodo socialni partnerji ocenili, če je prišlo do večje inflacije in kako v tem primeru popraviti plače.