Premier Borut Pahor, ki se je udeležil današnjega sestanka krizne skupine ministrov, je že minuli teden napovedal, da bo krizna skupina ministrov ta teden začela s pripravo izhodne strategije iz povečane javnofinančne zadolženosti, katere del sta tudi pokojninska in zdravstvena reforma. Poudaril je tudi, da je Slovenija med prvimi v EU začela dinamično razpravo o izhodni strategiji.
Po srečanju pa je predsednik vlade povedal, da je v prihodnjem obdobju treba ravnati preudarno, premišljeno, z jasnimi cilji in odločno. Kot je še dejal, je cilj vlade, da prihodnje leto za božič na letni ravni beležimo enoodstotno gospodarsko rast in da število brezposelnih prihodnje leto ne preseže 120.000.
Krizna skupina ministrov se je preimenovala v skupino ministrov za pripravo izhodne strategije
Krizna skupina ministrov se je zato danes preoblikovala v skupino ministrov, zadolženih za pripravo izhodne strategije. Skupino bo vodil minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, Pahor pa se bo sej udeleževal vsako sredo. V izhodni strategiji ali poročilu pa bodo opredeljeni tako kratkoročni ukrepi kot strukturne reforme, je še povedal Pahor. Ministri bodo njihovo pripravo pospešili in v treh mesecih poskušali oblikovati sistem, ki bo sadove obrodil v drugi polovici 2010.
Vlada si po Gasparijevih besedah prizadeva za kombinacijo ukrepov, ki bodo morali poseči tudi v javnofinančno porabo. Ta trenutno znaša 45 odstotkov BDP, dohodki pa približno 40 odstotkov, kar ni vzdržno. "Pri taki porabi ne moremo ostati, še posebej ne zaradi njene kvalitete, ki poleg obsega postaja vse bolj pomembna," je zatrdil minister za razvoj.
Gaspari je še dejal, da bodo tudi socialni partnerji morali sprejeti določene spremembe, ki jih zahtevajo čas in gospodarske okoliščine. Med strukturnimi spremembami je izpostavil tri: pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo za boljše delovanje trga dela.
Finančni minister Franc Križanič se zaradi udeležbe na zasedanju finančnih ministrov EU sestanka ni mogel udeležiti.
Priporočila EU: Zmanjšanje primanjkljaja do 2013
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia je pred nedavnim predstavil tudi priporočila EU in rok za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja Slovenije. Ciljni datum za ustrezno zmanjšanje presežnega primanjkljaja Slovenije je leto 2013, ukrepe pa bi morale slovenske oblasti začeti izvajati v letu 2010.
Po Križaničevih besedah naj bi pod tri odstotke primanjkljaja prišli v letu 2013. Kot je pojasnil, je presežni javnofinančni primanjkljaj Slovenije nastal zaradi davčne reforme leta 2006, s katero so bile znižane davčne stopnje; zaradi krize, ki je zmanjšala prilive in povečala stroške na področju socialnih izdatkov; ter zaradi protikriznih ukrepov, za katere je Slovenija namenila približno 1,2 odstotka BDP.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.