'Pričakovanja vseh so prevelika, jeseni nas čaka soočenje z realnostjo'

Je pred vlado streznitev, kar zadeva trošenja? Finančno ministrstvo je razkrilo rdeče številke. Ob polletju je vlada Roberta Goloba trošila več, kot si je lahko privoščila, in s tem pridelala več kot 400-milijonski proračunski primanjkljaj. To je več kot dvakrat več kot v enakem obdobju lani. 

Kako bomo plačali zdravstveno reformo, kako financirali po nekaterih ocenah skoraj milijardo evrov vreden nov plačni sistem javnih uslužbencev? Kako bo vlada zgradila stanovanja, ki jih je obljubljala pred volitvami? Bo morala zarezati v socialne transferje? Pričakovanja po višjih plačah so visoka v javnem sektorju, tudi ministri imajo visoke apetite za svoje resorje. O tem, kaj nas čaka, je v oddaji 24UR ZVEČER spregovoril ekonomist Matej Lahovnik. 

Kot je povedal, so pričakovanja vseh odločno prevelika, zato je ministrstvo za finance že pred tedni poslalo vsem ministrom poziv, naj omejijo svoje proračunske apetite, sklestijo javno porabo in investicije na njihovih resorjih in končno že določijo prioritete. "Predvsem se je treba zavedati, da so letos višji tudi izdatki za zdravstvo in da bo treba na nek način omejiti javno porabo. Ta dogovor s sodniki, ki je po eni strani razumljiv, saj vlada želi urediti položaj pravosodnih funkcionarjev, pa predstavlja problem za javne finance bolj iz tega vidika, da odpira Pandorino skrinjico in viša pričakovanja tudi ostalim v javnem sektorju, čeprav je že zdaj jasno, da denarja za vsa povišanja plač ne bo." 

Jesen bo – glede na pričakovanja sindikatov – precej vroča, moramo pa tudi upoštevati, da je pobranih davkov manj, opozarja. "Res je zaradi inflacije nekaj več DDV, ampak manj, kot znašata inflacija in rast cen, kar pomeni, da ljudje že manj trošijo. Manj pobranega je tudi davka od dohodka pravnih oseb, kar kaže, da so podjetja že v slabšem položaju in so rezultati že slabši. Bistveno več je edino pobranih trošarin od energentov in tobačnih izdelkov, ampak zaradi tega imamo seveda tudi nekaj dražjo elektriko in tobačne izdelke." 

S finančnega ministrstva sporočajo, da naj bi bila za rdeče številke kriva predvsem energetska kriza. To ne bo čisto držalo, pravi Lahovnik. "Ker je dejansko manj nekaterih izdatkov, manjši so draginjski dodatki kot lani, ni več turističnih bonov, prav tako je treba upoštevati, da so cene energentov močno padle. Res pa je, da so subvencije podjetjem narasle v primerjavi z lani in da bo treba to prevetriti – videli smo primer SIJ, ki je dobila izdatno državno pomoč, kljub temu, da ima rekordne poslovne rezultate, kar je seveda nelogično. In treba se je zavedati, da so tudi izdatki za zdravstvo bistveno višji." 

Treba bo jasno določiti prioritete – koliko za plače v javnem sektorju, koliko za zdravstvo, pokojnine ... Čemur so se ministrstva do zdaj močno izogibala, pravi Lahovnik. "Ker denarja za vse ne bo dovolj in bo treba tudi odpreti vprašanje indeksacije, kjer se recimo socialni transferji avtomatično usklajujejo z inflacijo, kar dolgoročno ni vzdržno." 

Jeseni nas čaka soočenje z realnostjo, napoveduje Lahovnik. "Dejansko denar ne raste v bankomatih in to bodo morali razumeti tudi vsi ostali ministri, kar so jim na ministrstvu za finance verjetno že nakazali s pozivom pred nekaj tedni, predvsem pa tudi ostali akterji v javnem sektorju. Zato pravim, da bo jesen verjetno kar vroča, ker so pričakovanja, ki jih imajo glede plač in usklajevanja tudi nekatere druge skupine, nerealna, finančna pravila bodo veljala tudi za Slovenijo v letu 2024 in enostavno bomo morali uskladiti svojo javno porabo z dejanskimi možnostmi, ker dajatev v nedogled ne bo možno dvigati, pa slišimo, da bi nekateri ministri že uvajali kar nove dajatve na dolgotrajno oskrbo in podobno, kar pa vemo, da so to dodatna bremena za gospodarstvo in državljane."