ECB dvignila ključno obrestno mero za 0,75 odstotka

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere zviša za 0,75 odstotne točke. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja se bo zvišala na dva odstotka, za odprto ponudbo mejnega posojila na 2,25 odstotka, za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 1,50 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. novembra.

Svet ECB s tretjim zaporednim večjim dvigom obrestnih mer napravlja velik korak naprej pri umikanju spodbud denarne politike, je banka zapisala v sporočilu za javnost. O prihodnjih zvišanjih se bo svet odločal glede na to, kako se bodo razvijali obeti za inflacijo in gospodarsko rast, so dodali.

"Inflacija je še vedno daleč previsoka in bo dalj časa ostala nad ciljno vrednostjo," ob tem navaja ECB. "Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vsa orodja, da bi zagotovil, da se bo inflacija stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni v srednjeročnem obdobju."

Svet ECB je poleg tega sklenil spremeniti pogoje, ki veljajo v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Ta instrument je v akutni fazi pandemije igral ključno vlogo pri blažitvi tveganj za cenovno stabilnost, zdaj pa ga je treba rekalibrirati zaradi nepričakovanega in izjemnega zvišanja inflacije, so pojasnili v banki. Zato bo ECB prilagodila obrestne mere ter bankam ponudila dodatne datume prostovoljnega predčasnega odplačila, so pojasnili.

Kot zadnje je svet ECB za boljšo uskladitev obrestovanja obveznih rezerv, ki jih imajo kreditne institucije pri centralnih bankah evrskega območja, s pogoji na denarnem trgu sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve izenači z obrestno mero ECB za odprto ponudbo mejnega depozita.

Glede programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) je svet navedel, da namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko je začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo razmere obsežne likvidnosti in ustrezna naravnanost denarne politike.

Kar zadeva program PEPP, namerava svet glavnico zapadlih vrednostnih papirjev ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. Postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa se bo upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Svet ECB bo še naprej fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru programa PEPP, da bi preprečil tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila prenos denarne politike, so še navedli.