Lahovnik proti državni pomoči Istrabenzu

Podpisnice sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa pri prevzemu Istrabenza so delno razveljavile sporazum. Razveljavile so določila glede obveznosti skupnega nastopa pri objavi prevzemne ponudbe za Istrabenz, in sicer zaradi "zunanjih okoliščin".

Maksima Holding je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila, da so podpisniki sporazuma 31. decembra podpisali pogodbo o delni razveljavitvi sporazuma, s katero so razveljavili določbe sporazuma glede obveznosti skupnega nastopa pri objavi prevzemne ponudbe za delnice Istrabenza ter tudi formalno prekinili določila sporazuma, ki so zaradi zunanjih okoliščin že pred tem postala nezavezujoča oziroma neizvršljiva.

Po sporazumu, ki so ga 19. marca lani sklenile Maksima Holding ter družbe NFD Holding, Finetol, Maksima Invest, Diamond in Fidina, bi morala Maksima Holding od drugih družb do 31. decembra lani kupiti 1,267.153 delnic družbe Istrabenz po ceni 102,50 evra za delnico oziroma za skupno slabih 129,9 milijona evrov. Delež bi bil ob trenutni ceni delnice Istrabenza na borzi vreden okoli 30,7 milijona evrov. Družbe naj bi tudi, kot omenjeno, nastopile skupaj pri objavi prevzemne ponudbe za Istrabenz.

Kot pravijo v Maksimi Holding, podpisnice niso sklenile sporazuma o skupnem nastopu pri objavi prevzemne ponudbe in tudi nobena podpisnica v roku, kot ga določa obligacijski zakonik (za sklenitev glavne pogodbe šest mesecev od roka, določenega za njeno sklenitev, oziroma če rok ni določen, od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena), ni zahtevala sklenitve tega sporazuma. S tem so tudi določila, po katerih bi morali skleniti sporazum o skupnem nastopu, postala brezpredmetna oziroma neizvršljiva, so zapisali v Maksimi Holding.

Sporazum so delno razveljavili, ker podpisnice niso zahtevale sklenitve sporazuma o skupnem nastopu in "zlasti zaradi dejstva, da v sedanjih okoliščinah ni mogoča izvedba skupnega nastopa pri objavi prevzemne ponudbe za delnice družbe Istrabenz". Podpisnice so tudi formalno prekinile določila sklenjenega sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa, ki so "zaradi zunanjih okoliščin že pred tem postala nezavezujoča oziroma neizvršljiva".

Kot je znano, je Maksima Holding 27. decembra lani ostale podpisnice obvestila, da ji zaradi spremenjenih okoliščin ni treba skleniti pogodbe za odkup delnic Istrabenza za slabih 129,9 milijona evrov. Okoliščine so se od sklenitve predpogodbe, ki so jo 7. aprila sklenili na podlagi sporazuma, toliko spremenile, da predpogodba, če bi bile okoliščine že ob njeni sklenitvi takšne, niti ne bi bila sklenjena.

Maksima Holding, ki jo posredno obvladuje prvi mož Istrabenza Igor Bavčar, bi morala po pisanju Financ zaradi odstopa od sporazuma podpisnicam plačati 15 odstotkov od skupnega zneska oziroma okoli 19,5 milijona evrov kazni ter stroške, ki so jih družbe imele s posojili, obrestmi in drugimi nadomestili iz posla.

Lahovnik proti državni pomoči Istrabenzu

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki ga je Petrol povabil na sestanek predstavnikov Istrabenzovih lastnikov in bank upnic, se ne bo vpletal v reševanje Istrabenza. Pričakuje, da banke, ki so v državni lasti, ne bodo prevzemale dodatnih tveganj pri nekaterih nasedlih naložbah.

Družba Petrol, ki je s slabimi 33 odstotki največji posamični lastnik Istrabenza, je pred novim letom lastnikom Istrabenza, bankam upnicam in tudi Lahovniku poslal pobudo za sestanek. Predstavniki bank upnic naj bi se po pisanju današnjih Financ prejšnji teden že srečali.

"Kot ministra za gospodarstvo me čudi, da v Petrolu pozivajo državo, naj poseže v poslovne odločitve avtonomnih pravnih subjektov. Očitno so v preteklosti vse vpletene družbe, vključno z bankami, sprejele vrsto napačnih poslovnih odločitev, sicer oblikovanje neformalne skupine bank upnic v zvezi z Istrabenzom ne bi bilo potrebno. Z oblikovanjem takšne skupine ministrstvo sicer ni bilo seznanjeno," je dejal Lahovnik.

Minister pričakuje, da bodo banke, ki so v državni lasti in so "ne nazadnje v teh kriznih časih deležne pomoči države", zaščitile svoj poslovni interes in interes davkoplačevalcev, in da ne bodo prevzemale dodatnih tveganj pri nekaterih "nasedlih" naložbah.

Očitno je, da so "nekatere sporne poslovne odločitve pripeljale družbo Petrol v položaj, ko je sama ujetnica svoje strateško nepremišljene naložbe v Istrabenz", je dejal Lahovnik in dodal, da če bi se podjetja, kot sta Petrol ali Istrabenz, več ukvarjala s svojo osnovno dejavnostjo in manj s konsolidacijo lastništva, bi bilo njihov poslovanje precej boljše in jim ne bi bilo treba klicati na pomoč države.

Ministrstvo za gospodarstvo se ne namerava vpletati v reševanje Istrabenza, saj da bi bilo zelo sporno, če bi z denarjem davkoplačevalcev sanirali podjetja, ki so se v takšnem finančnem položaju znašla, "ker so imele uprave in z njimi povezane družbe prevelike lastniške apetite".