Prevozniki protestirajo proti trošarinam

Slovenski cestni prevozniki protestirajo proti dvigu trošarin za pogonska goriva. Želijo si enakih konkurenčnih pogojev, zato pozivajo vlado, da preuči možnost diferenciranja trošarin. Cestni prevozniki v zvezi s tem upajo na čimprejšnji sestanek z ministroma za finance in promet.

Da je stanje v cestnem prometu slabo, je jasno že od lanske jeseni, ko so začela upadati naročila, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor združenja za promet pri GZS Robert Sever. Vlada je po njegovih besedah res sprejela nekaj ukrepov, a so ti za avtoprevoznike neuporabni. Tako denimo olajšave za investicije za nakup tovornjakov ne pridejo več v poštev, saj je trend nakupa novih vozil negativen.

'Na potezi je vlada'

"Likvidnostne težave pri avtoprevoznikih so velike," je poudaril in pojasnil, da so prevozniki že ob spremembi uredbe o višini trošarin konec decembra lani vlado pozvali, naj poskuša obdržati trošarino za pogonska goriva na najnižji možni ravni, to je pri 302 evrih na 1000 litrov goriva, in tako cene goriva obdrži na nižji ravni.

To po Severjevih besedah omogoča tudi evropska uredba z uvedbo t. i. pogonskega goriva za komercialne namene. Ukrep t. i. uvedbe komercialnega pogonskega goriva so za svoje cestne prevoznike denimo že pred časom sprejele Belgija, Francija, Italija in Španija.

Gospodarske zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) sta svoje stališče glede dviga trošarin že predstavili vladi. "Želja je, da se izpolnijo obljube, ki so bile dane, in sicer da se ob zviševanju cen goriva znižujejo trošarine," je dejal sekretar sekcije za promet pri OZS Bojan Pečnik.

Če zdaj še tisti del gospodarstva, ki za svoje delo uporablja goriva, prenaša del zaslužkov na državo, nato pa ta pomaga podjetjem v krizi, prevozniki nimajo veliko od tega, je opozoril Pečnik. "Na potezi je vlada, ki bi morala nekaj narediti, da segment storitvene dejavnosti ohranimo v deležu, kot je bil zdaj," je dodal. Cestni prevozniki si želijo zadeve reševati "za mizo".

Bodo po Sloveniji začeli voziti tujci?

Pečnik je spomnil, da je imela Slovenija do konca minulega leta najnižjo trošarino, ki je še dovoljena po evropski zakonodaji (torej 302 evra na 1000 litrov, a bo ta veljala samo še letos, nato pa se bo zvišala na 330 evrov), zdaj pa znaša 402 evra na 1000 litrov. To pa za prevoznike po Pečnikovih besedah pomeni dodatno obremenitev. Trošarina v ceni prevoza namreč znaša od šest- do 18-odstotni delež spremenljivih stroškov, kar pomeni, da je vpliv trošarine na celotno ceno od pet- do 10-odstoten.

Če je bila Slovenija do zdaj še pri dnu glede višine trošarin, pa se po novem uvršča v tisto tretjino evropskih držav z najvišjimi cenami trošarin. "To vpliva na konkurenčno sposobnost mednarodnih prevoznikov," je zatrdil Pečnik. Kot je dodal, je denimo v Sloveniji cena litra dizelskega goriva 0,95 evra, na Hrvaškem 0,83 evra, v Latviji 0,87 evra, v Litvi 0,85 evra, v Luksemburgu 0,88 evra, na Madžarskem 0,89 evra, na Poljskem in v Španiji pa 0,84 evra.

"Če slovenski prevozniki, ki delajo v mednarodnem transportu, v Sloveniji plačujejo gorivo po dražji ceni kot konkurenca, mi izgubljamo delež transportnega trga, ki so ga pokrivali slovenski cestni prevozniki. Tisti, ki vozijo doma, gorivo plačujejo dražje, tisti, ki vozijo v mednarodnem transportu, pa so začeli kupovati gorivo v drugih državah. Ker tako trošarine plačujejo tem državam, Slovenija izgublja," je pojasnil Pečnik. Ker slovenski cestni prevozniki niso več poceni, bodo po državi začeli voziti tujci.

Pečnik opozarja, da se število prevoznikov v Sloveniji, ki so sicer glede ekoloških standardov najbolje opremljeni, že nekaj časa zmanjšuje. Cestni promet, v katerem je neposredno zaposlenih približno 40.000 ljudi, sicer ustvari okoli pet odstotkov BDP.