"Decembra lani smo rekli, da bo javnofinančni primanjkljaj verjetno okoli šest odstotkov BDP, ampak gospodarski položaj in tisto, kar se je s padcem BDP dogajalo v zadnjem četrtletju lani, sta primanjkljaj dvignila na 6,4 odstotka BDP," je povedal Andrej Flajs iz sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu. Opozoril je, da je bil primanjkljaj v lanskem letu specifičen. "Imeli smo zelo veliko sanacije in pokrivanja izgub državnih in javnih podjetij," je dejal in spomnil na dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, prevzem terjatev Slovenskih železnic, zapadle garancije, dokapitalizacijo Adrie Airways in prevzem dolga javnega podjetja Infra.
"Teh enkratnih transakcij je bilo lani skupaj za 459 milijonov evrov oziroma rekordnih 1,3 odstotka BDP," je povedal. Če tovrstnih transakcij lani ne bi bilo, bi javnofinančni primanjkljaj znašal 5,1 odstotka BDP. V letu 2010 je bilo transakcij bistveno manj – za 93 milijonov evrov oziroma 0,3 odstotka BDP. "To je neko izhodišče za načrtovanje letošnjega leta, ker država letos zaenkrat ne načrtuje nobenih dokapitalizacij," je pojasnil. Prva napoved za letos kaže, da bo javnofinančni primanjkljaj znašal 1,263 milijarde evrov oziroma 3,5 odstotka BDP. "To je primanjkljaj, skladen s proceduro o presežnem primanjkljaju," je povedal.
"Investicije je še vedno možno oklestiti"
Večina lanskega primanjkljaja odpade na državni proračun. Proračunski primanjkljaj je za lani ocenjen na 2,281 milijarde evrov oziroma 6,4 odstotka BDP (v 2010 je primanjkljaj znašal 1,853 milijarde evrov oziroma 5,2 odstotka BDP). V proračunu lokalnih skupnosti je primanjkljaj lani dosegel 29 milijonov evrov oziroma 0,1 odstotka BDP, kar je manj kot leto prej, ko je znašal 141 milijonov evrov oziroma 0,4 odstotka BDP.
V pokojninski in zdravstveni blagajni je bilo lani za 21 milijonov evrov presežka, kar je 0,1 odstotka BDP. Leto prej je primanjkljaj na postavki znašal 132 milijonov evrov oziroma 0,4 odstotka BDP. Razlog za lanski presežek je bila 90-milijonska dokapitalizacija Kapitalske družbe, brez katere bi v pokojninski in zdravstveni blagajni izkazovali primanjkljaj v višini 69 milijonov evrov oziroma 0,2 odstotka BDP.
Lani so se skupni prihodki države nominalno povečali za 1,2 odstotka, skupni izdatki pa za dva odstotka. Med pomembnejšimi kategorijami izdatkov so se lani najbolj zmanjšali izdatki za bruto investicije (za 16,2 odstotka), subvencije (za 10,6 odstotka) in tekoči izdatki za blago in storitve (za 3,8 odstotka). Flajs sicer meni, da so investicije kljub omenjenemu padcu še vedno razmeroma visoke. "Po moji oceni je še vedno možno oklestiti investicije, če se želimo znebiti primanjkljaja," je dejal. Najbolj so se lani povečali transferji kapitala (za 79,4 odstotka) in izdatki za obresti (za 19,6 odstotka), skupni izdatki za sredstva za zaposlene pa so se lani povečali minimalno, za 0,8 odstotka.
Flajs je opozoril tudi, da je pomembno čim prej začeti izvajati varčevalne ukrepe. "Položaj je glede na to, kaj se dogaja z BDP v prvih dveh, treh mesecih letos, zelo zapleten. Možno je celo, da bomo imeli v prvem četrtletju že praktično 70 odstotkov načrtovanega primanjkljaja za celo leto, zato je v teh razmerah izjemno pomembno, da se začnejo ukrepi – kakršni koli že bodo – izvajati čim prej," je opozoril. Konsolidirani bruto dolg države je bil konec leta 2011 ocenjen na 16,954 milijarde evrov oziroma 47,6 odstotka BDP, leto prej pa na 13,737 milijarde evrov oziroma na 38,8 odstotka BDP. Za letos državni statistiki napovedujejo, da bo znašal 18,5 milijarde evrov oziroma 51,9 odstotka BDP. Takšno povečanje gre pripisati tudi sodelovanju Slovenije v mehanizmih za stabilnost evra, je pojasnil Flajs.
Finančni minister o nujnosti sprejetja varčevalnih ukrepov
Ministra Janeza Šušteršiča so podatki o primanjkljaju negativno presenetili. "Verjamem, da bo podatek v Evropski uniji sprejet s precejšnjo mero začudenja. Slovenija namreč že od začetka krize, ko je ustvarila visok primanjkljaj, obljublja, da ga bo zmanjševala, takšne zaveze pa so bile posredovane tudi v Bruselj.“
Po njegovih besedah današnji podatki kažejo, "da v zadnjih treh letih ni bilo narejenega ničesar za uravnoteženje javnih financ, ravno nasprotno, primanjkljaj se je v iz leta v leto še povečeval. To seveda samo dodatno poudarja odgovornost, ki jo imamo, da že letos z zelo odločnimi ukrepi zmanjšamo primanjkljaj. Naj opozorim, da ga moramo zmanjšati ne s 6,5 na 6 ali 5,5 odstotka, ampak ga moramo zmanjšati na tri odstotke ali blizu te številke.“ Pojasnil je, da bomo le tako prihodnje leto res lahko izpolnili cilj, ki je tudi naša zaveza do mednarodne skupnosti.
Poudaril je, da so nujni predlagani varčevalni ukrepi. "Izrednega pomena je tudi njihovo hitro sprejetje, saj bo podatek o visokem primanjkljaju prispeval k temu, da nas bodo aprila ocenjevali zelo strogo in bodo na Slovenijo gledali kot na državo, ki doslej ni naredila nič za izpolnitev svojih obljub. Poleg tega bo morala vlada vložiti tudi veliko napora, pa ne samo vlada, ampak tudi parlament oziroma koalicija, ki bo te predloge morala podpreti.“
Pozval je tudi socialne partnerje, "ki prav tako nosijo veliko odgovornost, da nam lahko z nekaterimi drugačnimi predlogi pomagajo priti do paketa ukrepov, ki bi bil fiskalno ravno tako vzdržen, hkrati pa bolj sprejemljiv za njih. Tovrstni dogovor bi po mojem mnenju predstavljal zelo jasno sporočilo, da smo se v Sloveniji pripravljeni dogovoriti in sprejeti tudi ukrepe, ki so nujni, čeprav niso najbolj prijetni.“ Sindikalisti medtem zaradi predlogov vladnih ukrepov že napovedujejo splošno stavko.
Križanič: Šušteršič je lahko glede primanjkljaja miren
Nekdanji finančni minister Franc Križanič pa je dejal, da je lahko Šušteršič glede gibanja javnofinančnega primanjkljaja v začetku leta miren, saj bo prepoved prevzemanja novih proračunskih obveznosti dala lepe rezultate pri zniževanju deficita.
Križanič je izpostavil, da je statistični urad v danes objavljenih podatkih v primanjkljaj štel vse finančne naložbe države v gospodarske družbe, s katerimi je preprečevala stečaje, krepila gospodarsko dejavnost in stabilizirala bančni sistem. Podobno so po njegovih besedah počele tudi druge članice EU in to tudi po deležu v bruto domačem proizvodu (BDP) v večjem obsegu kot Slovenija.
Glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) je pojasnil, da se dokapitalizacija banke po novih standardih šteje v primanjkljaj, če ima banka, ki je dobila državna sredstva, izgubo. Križanič izdatke, kot sta dokapitalizacija NLB in državna pomoč Adrii Airways, šteje kot enkratni in prehodni dogodek, ki je bil neizogiben.
Prepričan je, da bi morala vlada tudi letos na tak način vstopiti v podjetja, kot sta ajdovsko Primorje ali Radeče Papir, ne pa s tem posegom zavlačevati.
Brezposelnost bo namreč drugače še večja, padec BDP se hujši in Slovenija se lahko znajde v pravi depresiji ali pa v podobnem položaju odvisnosti od tujine, kot je trenutno Madžarska, opozarja nekdanji minister. "Mi še nismo pri tem, lahko pa se z napačnimi odločitvami ekonomske politike tam znajdemo," dodaja.
Križanič sicer priznava, da so tudi v nekdanji ekipi na ministrstvu pričakovali nekoliko nižji primanjkljaj. Pojasnil je, da so že junija lani zaustavili prevzemanje novih proračunskih obveznosti, vendar pa niso uspeli v celoti odtehtati učinka precej nižjih prilivov od pričakovanih.
Ukrep preprečevanja prevzemanja novih proračunskih obveznosti še traja in bo v začetku leta po Križaničevem prepričanju dal lepe rezultate, ko gre za javnofinančno ravnotežje. "Šušteršič je lahko zato povsem miren," je dejal Križanič.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.