Kot je znano, agencija sumi, da so vse borznoposredniške družbe in banke članice borze z izjemo devetih sklenile skupno 566 navideznih poslov. ATVP upravi očita neopravljanje funkcije nadzora v decembru 1999, decembru 2000 in decembru 2001, in sicer v primerih suma opravljenih 95 navideznih poslov, ki naj bi jih sklenilo šest članov Ljubljanske borze.
Agencija za trg vrednostnih papirjev je zato proti predsedniku uprave Drašku Veselinoviču in njegovemu namestniku Tomažu Rotarju začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje vodilnih funkcij na Ljubljanski borzi.
Kot je v pogovoru za 24ur povedal Veselinovič, so sami navidezni posli po obstoječi zakonodaji dokaj nejasni. Interpretacija, kaj je navidezni posel, je zato lahko dokaj raztegljiva in prepušča subjektivno oceno.
Posle, za katere je bila uprava prepričana, da so navidezni, je tudi ustrezno preganjala in sprožila preko 70 tovrstnih postopkov, je zatrdil Veselinovič.
Združenje članov borze se ne strinja z ATVP
Novica, da je Agencija za trg vrednostnih papirjem pričela postopek za odvzvem licence upravi Ljubljanske borze je med borznimi posredniki zelo odmevala. Praktično vsi so nad Borakovo potezo zelo presenečeni. Prepričano so še, da tovrstno obračunavanje med nadzornikom in organizatorjem trga vrednostnih papirjem ne koristi nikomur.
Cilj vseh, ki so povezani s trgom vrednostnih papirjev tako v Sloveniji kot v tujini je, da je trg pregleden in uspešno nadzorovan. To je po mnenju nekaterih posrednikov obvezno, sprašujejo pa se, če takšnen način tudi primeren.
Združenje članov borze se ne strinja z načinom opravljanja nadzora Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Začetek postopka za odvzem licence upravi Ljubljanske borze namreč temelji na sumu, da so borznoposredniške družbe in banke sklepale navidezne posle. Zgolj sum, da gre pri določenih poslih za nepravilnosti, pa po mnenju združenja ne zadostuje za tako skrajen ukrep, so sporočili iz Združenja članov borze.
Navidezen posel je namreč zgolj naveden v zakonu o trgu vrednostnih papirjev, in sicer kot eden izmed načinov prepovedane tržne manipulacije, definicija teh poslov pa po veljavni zakonodaji ni natančno opredeljena.
Glede na sankcije, ki lahko nastopijo ob kršitvi zakonske norme, v združenju menijo, da je potrebno normo jasneje določiti. Združenje je zato ATVP februarja letos pisno predlagalo, da termin navidezni posel opredeli v podzakonskem aktu, opredeli pa naj tudi, v katerih primerih mora borznoposredniška družba zavrniti naročilo stranke. ATVP tega ni sprejela.
Člani borze v letih vse do danes še vedno nimajo jasne definicije navideznih poslov, tako da pri poslovanju ne vedo, po kakšnem ukrepu bo posegla ATVP. Zaradi tega združenja znova poziva pristojni organ (ATVP), da posreduje uradno razlago 248. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev in s tem prispeva k nujno potrebni pravni varnosti na tem področju.
Sicer pa je ATVP izrazila sum o nepravilnosti za približno 1,7 promila poslov, ki so bili sklenjeni decembra leta 1999, 2000 in 2001 na Ljubljanski borzi. Glede na celotni promet v tem obdobju je vrednost teh poslov zanemarljiva, menijo člani združenja in dodajajo, da je bila z ukrepanjem ATVP povzročena nepopravljiva škoda na trgu kapitala.
