Medtem ko vodilni v Wolfsburgu svarijo pred odpuščanji – opozarjajo vlado, da so morda pred največjim izzivom v zgodovini koncerna - pa slovenski dobavitelji precej bolj mirno spremljajo dogajanje v Nemčiji.
Tanja Mohorič, Slovenski avtomobilski grozd, ocenjuje, da razmere le niso tako slabe: "Iz preteklih izkušenj lahko sklepamo, da dogajanje ni tako črno kot je prikazano - tudi v primeru Volkswagna. Ja, imajo težave in VW ni edini proizvajalec v Evropi."
Evropa je zamudila in caplja nekaj korakov za agresivnimi kitajskimi konkurenti z električnimi avtomobili. A da je morda paničen odziv pretiran – opozarja tudi ekonomist dr. Marko Jaklič. Bolj kot subvencije za električna vozila, ki jih v Nemčiji zahteva koncern, bi bile – pojasnjuje – na mestu davčne olajšave. "Je kar precej, najbrž tudi s strani avtomobilske industrije, v Evropi političnega izsiljevanja. Želijo tako ali drugače dobiti neke subvencije, po drugi strani je pa to seveda zelo močna evropska industrija, ogromno ljudi zaposluje."
Padec prodaje je dejstvo – še pojasnjuje Jaklič – a ob tem opozarja na številke. Koncern, ki napoveduje odpuščanja, je zgolj v prvi polovici leta ustvaril več kot 10 milijard, lani in predlani pa več kot 20 milijard evrov dobička. "Moj komentar je, ko je kriza, želijo pomoč države, davkoplačevalsko pomoč, ko jim gre pa dobro, jim pa ni kaj dosti do tega, da bi kakšne davke plačevali."
Tudi morebitna kriza nemškega giganta, ne bi usodno vplivala na slovenske dobavitelje. Ti sicer v Nemčijo izvozijo dobro tretjino celotne proizvodnje.
"Dogajanje v Nemčiji lahko pomembno vpliva na slovenska podjetja, ne pa absolutno v celoti, od tega je pa prodaja razpršena med kupce v Nemčiji in Volkswagen zagotovo ni edini in najpomembnejši kupec slovenskih podjetij," pravi Mohoričeva.
Medtem pa - po propadlem projektu v Sloveniji – Magna zdaj odpušča tudi pri naših severnih sosedih. Konec avgusta je podobno že storil Boxmark iz Kidričevega. V luči tega je minister Luka Mesec že napovedal intervencijo države, ki da bo pripravila krizno shemo skrajšanega delovnega časa.
"Če sem malo cinična, sem kar kislo nasmehnila, ker so rekli, smo pripravljeni, bomo imeli polovični delovni čas in tako naprej. Glejte, to ne bo pomagalo, ker gre v osnovi za precejšnje strukturne spremembe," pravi Mohoričeva.
Da se bodo morala slovenska podjetja prilagoditi spremembam, elektrifikaciji, se morda tudi povezovati z vse bolj prisotnimi kitajskimi proizvajalci – prikimava Mohoričeva. A tudi stanje danes – zagotavlja – ni zaskrbljujoče. "Nimam nobenih informacij oziroma nakazanih razmišljanj v to smer, da bi podjetja odpuščala."
Nasprotno – še vedno se mnoga med njimi – še pojasnjuje – še naprej soočajo s kadrovskim mankom in tudi v prihodnje napovedujejo nova zaposlovanja.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.